Kard. Parolin: Sveti sedež vztrajno zagovarja zaščito verske svobode
Andreja Červek – Vatikan
»Sredi mnogih situacij, ki nasprotujejo verski svobodi in svobodi vesti, katoliška Cerkev spodbuja vse ljudi dobre volje, naj še naprej vlagajo v ozaveščanje, da bi pripadniki različnih verskih skupnosti lahko v polnosti uživali versko svobodo ter svobodno in javno izpovedovali svojo vero na vseh koncih sveta,« je zatrdil kard. Parolin. Za bi dosegli ta cilj, vlade, verski voditelji, mednarodne organizacije in člani civilne družbe morajo sodelovati v tesnem partnerstvu ter prav tako sodelovati z mednarodno skupnostjo. Na ta način bi bilo mogoče izvajati dejavnosti in pobude, ki bi poudarjale, da pospeševanje in zaščita verske svobode nista neka prednost za eno ali drugo versko skupino, ampak priznanje enakega dostojanstva vsake človeške osebe.
Parolin je med drugim omenil situacijo jezidov in pripadnike skupnosti Rohinga ter zatrdil, da Sveti sedež neutrudno obsoja takšne vrste situacij in poziva k priznanju, zaščiti in spoštovanju; ne samo v prid kristjanov, ampak v prid vseh verskih in etničnih skupin, ki trpijo zaradi diskriminacije in preganjanj. Sveti sedež istočasno poziva k dialogu in spravi, da bi se zacelile vse rane. »Ko pridemo skupaj, da bi gradili edinost, gojili složnost in razvijali posredniški pristop, bi morali vlade, verski voditelji, civilna družba in mednarodne organizacije jasno poudariti, da nobeno nasilje v imenu vere ni sprejemljivo,« je poudaril kard. Parolin.
Posebej je opozoril na razmere na Bližnjem vzhodu, kjer skrajne ideologije še vedno grozijo, da bodo izkoreninile kristjane in druge manjšine. Bližnji vzhod brez kristjanov ali pa z malo kristjani namreč več ne bi bil Bližnji vzhod, saj so kristjani neločljivi del identitete tega območja.
Kardinal Parolin je izpostavil nekaj temeljnih elementov, ki po prepričanju Svetega sedeža lahko pomagajo učinkovito zaščiti verske manjšine. Na prvem mestu je navedel potrebo, da se preseže vsaka vrsta politične brezbrižnosti. Tisti, ki so odgovorni za zaščito spoštovanja temeljnih človekovih pravic, morajo izpolniti svojo odgovornost in osebe zaščititi pred zločini. V polnosti je treba spoštovati vladavino prava in enakost pred zakonom, ki temelji na načelu državljanstva ne glede na versko, rasno ali etnično pripadnost. Kardinal je izpostavil pozitivno sodelovanje med verskimi skupnostmi in državo. Poudaril je tudi odgovornost verskih voditeljev, da obsodijo zlorabo verskega prepričanja in čustev za opravičevanje terorizma ter jasno povejo, da nihče ne more vzeti človeškega življenja v imenu Boga. Bistvenega pomena je dialog, ki lahko spremeni pesimistično mišljenje, da so konflikti med verniki neobhodni. Kardinal Parolin je še poudaril dobro splošno vzgojo in trdno versko vzgojo, ki sta bistveni pri preprečevanju radikalizacije, ki vodi v ekstremizem. Kot zadnje je opozoril, da se mora zagotoviti konec pretoka denarja in orožja tistim, ki ju uporabljajo za uničevanje verskih manjšin.
