Marija Felicia Zakramentalnega Jezusa, nova blažena iz Paragvaja

s. Leonida Zamuda, SL – Vatikan

Preprostost, stanovitnost, navdušenje in veselje

»Z beatifikacijo s. Marije Felicie Zakramentalnega Jezusa paragvajska Cerkev predstavlja svetovni krščanski skupnosti odlično osebnost učene in svete mlade osebe, navdušene nad svojo vero in poklicanostjo v posvečeno življenje. Njen prijazen nasmeh je razodeval dušo, ki jo je zaobjemala Božja milost. Njen pogled je presegal vidne stvari in je bil usmerjen v nebo, v večnost je zrla z veliko vedrino. Bila je oseba, ki je stoodstotno odgovorila na Božji klic s tem, da je živela svoj krst s preprostostjo, stanovitnostjo, z navdušenjem in veseljem.«    

Molitev in žrtev za svetost duhovnikov

»Njena vera je bila velika, gotova, radoživa in se je vsakodnevno kazala v takojšnji poslušnosti, izredni dejavni ljubezni ter v ponižnosti, ko je prosila odpuščanja za svoje napake ter napake drugih. Branje in premišljevanje Svetega pisma, posebej Nove zaveze, je bilo hrana in orožje njenega apostolata. Ob vstopu v samostan je sestram podarila izvod štirih evangelijev s posvetilom. V skupnosti je vedno s seboj nosila Sveto pismo in je v času rekreacije komentirala nekatere odlomke. Bila je pokorna in poslušna nauku papeža, na njeni poti so ji pomagali duhovni voditelji. Molila je in se žrtvovala za svetost duhovnikov. Zapustila nam je celo neke vrste vademekum o pomembnosti poslanstva duhovnika v Cerkvi: "Duhovnik je prijatelj otrok, svetovalec mladih, podpora in desna roka staršev, tolažba in uteha bolnih in invalidov, častni gost družin, varnost in zagotovilo ljudstev in domovine, ponos in okrepčilo naše svete Matere Cerkve."«

Življenjski program: vse ti darujem, Gospod

»Njen vzdevek je bil že od otroštva Chiquitunga, kar pomeni "zelo majhna". V resnici je bila velika v ljubezni ter vdanosti Jezusu. Njeno geslo oz. življenjski program so bile besede: "Vse ti darujem, Gospod." Želela je darovati življenje za Gospoda, tudi s tem, da bi prelila svojo kri v mučeništvu. V obdobju izredno velikih družbeno-političnih nemirov je bila pripravljena umreti za vero. Iz te ljubezni do Boga je izhajala prekipevajoča dejavna bratska ljubezen, skupaj s sprejemanjem, razumevanjem, odpuščanjem. Tako v Katoliški akciji kot tudi v samostanu je bila vedno pripravljena za sodelovanje, pomoč in složnost. Opravljala je dobra dela in bila velikodušna do tistih, ki so bili odrinjeni na rob, do ostarelih, revnih ter bolnih. Nekatere priče jo primerjajo celo z Materjo Terezijo iz Kalkute.«

Spodbuda, da bi z vedrino živeli svoje krščansko življenje

»Ta mlada in simpatična blažena danes vabi svoje sosestre, da bi bile, kakor ona, ponosne na svojo poklicanost in vesele v svoji vsakodnevni podaritvi Gospodu. Poleg tega pa vse nas spodbuja, da bi z vedrino živeli svoje krščansko življenje, v znamenju Božje ljubezni in dejavne ljubezni do bližnjega. Kakor zanjo, naj bo tudi za nas živa Jezusova prisotnost svetilka, ki razsvetljuje naše korake. Zaradi dobrote in svetosti kristjanov namreč družba postaja plemenitejša, bolj bratska in bogata s človečnostjo.«