Beatifikacija v Strasbourgu vabi vse Evropejce, da bi imeli veliko srce

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Mistikinja iz skromne kmečke družine

Elizabeta Eppinger se je rodila 9. septembra 1814 v kraju Niederbronn na severu Alzaciji kot prvi izmed enajstih otrok. Odraščala je v skromni kmečki družini in bila že od zgodnjega otroštva šibkega zdravja. Rasla je v pobožnosti do Najsvetejšega zakramenta in po prejemu prvega svetega obhajila je župnika prosila, da bi ga mogla pogosto prejemati, kljub temu da to tedaj ni bilo v navadi. S svojim močnim in velikodušnim značajem je premagala vsakovrstno stisko in leta 1846 je med dolgo in bolečo boleznijo zaznala mistično prisotnost Jezusa, ki se ji je prikazoval, ji govoril ter jo tolažil. Zatem je prejela dar prerokovanja: napovedovala je prihodnje dogodke, ki so se v kratkem času uresničili in glas o njej se je razširil tudi izven meja Francije, vse do Rima. Ljudje z vseh koncev so prihajali k njej, da bi videli »zamaknjenko iz Niederbronna«, kot so jo imenovali. Eden izmed očividcev, duhovnik Claudio Ignazio Busson, je med letoma 1849 in 1853 objavil vrsto zapisov z naslovom Življenje in mistični pojavi zamaknjene žene Elizabete Eppinger iz Niederbronna. Strasbourški škof, msgr. Andrea Raess, se je leta 1848 osebno odpravil k njej, da bi se prepričal o mističnih pojavih; vsakokrat je poročal, da se mu zdi, da se nahaja pred močno dušo izrednih kreposti.

Nastanek Kongregacije

Septembra leta 1848 je Elizabeta prejela božje sporočilo, da mora začeti z ustanovo, ki bo namenjena predvsem revnim. Kljub temu, da je bila zelo bolna, je nenadoma ozdravela, da bi mogla uresničiti to delo, kateremu se je neutrudno posvečala. Tako je nastala Kongregacija sester Presvetega Zveličarja, ki jo je odobril approvare msgr. Raess 28. avgusta 1849. Zavetnik Kongregacije je postal sv. Alfonz Marija Ligvori in Elizabeta si je zato izbrala ime s. Alfonza Marija. Redovne zaobljube je izrekla 2. januarja 1850 v Niederbronnu, kjer je nastala materna hiša Kongregacije, ki so jo poimenovali tudi »Sestre Božjega Zveličarja«. Škof Raess jo je imenoval za generalno predstojnico in je skupnost vodila 18 let. Kmalu so skupnosti nastale tudi drugje v Franciji, Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem, poslanstvo pa so sestre prilagajale glede na potrebe v različnih krajih, predvsem v času vojn, kolere in tifusa. Mati Alfonsa Marija je umrla 31. julija 1867 v Niederbronnu, kjer so jo tudi pokopali.  

150 let po smrti aktualno sporočilo: Biti orodje Božje ljubezni

Kardinal Angelo Becciu je med današnjo homilijo spomnil, da je beatifikacija 150 let po njeni smrti priložnost, da obnovimo aktualnost sporočila, o katerem govori njeno življenje. »Globoko se je je dotaknila Božja ljubezen, zato je goreče želela, da bi tudi drugi mogli spoznati neskončno Božjo ljubezen. V njenem srcu se je rodila jasna ideja, da želi postati orodje Božje ljubezni, da bi mogli preko nje vsi spoznati, kako jih Bog ljubi. To ljubezen je živela z intenzivnim življenjem in veseljem, ki oseb, ki jih je srečevala, ni pustilo ravnodušnih. Želela je živeti in delati za Kristusa, ga posnemati v njegovi krotkosti, ponižnosti, ljubezni; podarjanja drugim se je učila z zrenjem umirajočega Zveličarja na križu. Ponavljala je, da želi videti Boga v bližnjem in v vsem.«

Pričevati pristno krščansko ljubezen

Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov je poudaril, da so te besede v današnjem svetu zelo aktualne, saj smo danes še posebej poklicani pričevati pristno krščansko ljubezen. Poudaril je, da le-ta ni neka abstraktna ideja, ampak postaja konkretna v pomoči drugim, predvsem šibkim in revnim, ki so Kristusovo meso. Na to nas pogosto spominja tudi papež Frančišek, ki pravi, da »ljubezen, ki ne priznava, da je Jezus prišel v mesu, ni ljubezen, ki nam jo zapoveduje Bog. Prepoznati, da je Bog poslal svojega Sina, ki se je utelesil in živel življenje, kakor ga živimo mi, pomeni ljubiti kakor je ljubil Jezus; ljubiti kakor nas je naučil Jezus; ljubiti tako, da hodimo po Jezusovi poti. Jezusova pot pa je dati življenje.« (Homilija v Domu sv. Marte, 11. november 2016)

Jezus nam ni le govoril o Očetovi ljubezni, utelesil jo je

Ob koncu homilije je kardinal Becciu poudaril, da je blažena Marija Alfonsa v svojem življenju z besedami in dejanji pričevala, da Jezus ni prišel, da bi nam le govoril o Očetovi ljubezni, ampak je osebno utelesil njegovo neizmerno usmiljenje tako, da je ozdravljal tiste, ki jih je srečeval na poti. Znala je prepoznati Jezusove rane v ubogem in potrebnem človeštvu, za katero je postala orodje usmiljene Božje ljubezni.

Beatifikacija vabi Evropejce, da bi imeli veliko srce

Beatifikacija v Strasbourgu, na nek način srcu Evrope, vabi vse Evropejce, da bi »imeli veliko srce, da bi izkazovali urno in sprejemajočo ljubezen, ki zna priti naproti tistim, ki so potrebni pomoči. Sprejmimo sporočilo nove blažene in sledimo njenemu zgledu, da bi bili priče Kristusa, ki je naš mir in naše upanje.«