Matej Pavlič, duhovnik ljubljanske nadškofije, je novi doktor cerkvenega prava

P. Ivan Herceg DJ - Vatikan

Dr. Matej Pavlič dobrodošli na Radiu Vatikan.
Pozdravljeni.

Čestitke ob vašem dosežku.
Hvala lepa.

Nam lahko predstavite svojo doktorsko nalogo.
Doktorska naloga nosi nekoliko dolg naslov »Poučevanje religije v javnih šolah držav s področja nekdanje Jugoslavije«. Ne samo tisti, ki smo rojeni še v socialistični Jugoslaviji, ampak tudi mlajši vedo, da gre torej za Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno Goro in Makedonijo. Kosovo sem izpustil, ker je tam pravna ureditev še dokaj nedorečena. Pri mojem delu je šlo za primerjalno raziskovanje, kar pomeni da sem zbral in preučil pravne norme omenjenih šestih držav, kjer se stikajo tematike izobraževanja, šolstva in verske svobode. Izhodišče je nudila sedemdesetletna skupna zgodovina teh področij in nato različnost pravnih rešitev, ki so jih v oblikovanju šolskih sistemov poiskale kot samostojne države po letu 1991.

Merilo za presojo sta mi nudili dve človekovi pravici, zapisani v vseh zadevnih mednarodnih dokumentih, in sicer pravica do izobrazbe in pravica do verske svobode. Vse države, ki sem jih preučeval, imajo demokratično ureditev, kar pomeni, da bi morala zakonodaja v kar največji možni meri poskrbeti za uresničevanje individualnih pravic. Ugotovil sem, da je splošno stanje na področju zagotavljanja verske svobode v marsičem na ravni, ki je povsem primerljiva z drugimi evropskimi državami. Ponekod, in to prav na področju šolstva, pa so verski svobodi postavljene ozke meje, ki jo pravzaprav utesnjujejo. Govorim o Sloveniji, Črni Gori in Makedoniji, ki v svojih šolskih programih ne predvidevajo konfesionalnega pouka o veri in verstvih in celo prepovedujejo vsako navzočnost verskih skupnosti v šolskem prostoru.

Treba je reči, da so rešitve, ki so jih poiskale Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija, na tem področju dosti bolj realistične v smislu, da odsevajo resnično stanje v družbi in verskih skupnosti ne izključujejo iz izobraževalnega procesa. Treba je poudariti, da šolski konfesionalni pouk o veri in etiki ni klasični župnijski verouk, vsaj v primeru katoliškega programa je to povsem jasno. Gre za vstopanje vere - kot ene od pomembnih razsežnosti človeka - v dialog z drugimi šolskimi predmeti in različnimi pojavi v družbi, med drugim tudi v dialog z drugimi religijami. To dialoško razsežnost v zadnjem desetletju močno poudarja tudi Svet Evrope, ki je spričo nove pluralnosti na religijskem področju zaznal nevarnosti neznanja o religiji. Moja doktorska naloga zato želi biti tudi spodbuda k premisleku o obstoječi šolski zakonodaji v smislu večjega združevanju moči vseh akterjev, ki lahko prispevajo, da bi naše družbe postale bolj informirane, bolj dialoške, skratka bolj demokratične.

Dr. Matej Pavlič, še enkrat čestitke in najlepša hvala.
Hvala tudi vam.