Kardinal Filoni o izrednem misijonskem mesecu ter pogledu na leto 2018
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Povod: Maximum illud in papež Frančišek
Najprej je povedal, da sta bila povod za idejo o obhajanju izrednega misijonskega meseca 100-letnica apostolskega pisma Maximum illud Benedikta XV. ter želja papeža Frančiška, da bi bila današnja Cerkev misijonarska, kakor je zapisal tudi v apostolski spodbudi Veselje evangelija. Sveti oče vabi, da bi Cerkev ponovno odkrila to svoje poslanstvo in različne načine oznanjevanja.
Priprave: decentralizacija, pobude škofovskih konferenc
Kardinal Filoni je nadalje poudaril, da Kongregacija za evangelizacijo narodov želi, da bi bile priprave »decentralizirane«, torej ne vezane le na Rim, ampak da bi se vanje vključile škofije in narodne škofovske konference. Vsaka delna Cerkev bi morala po njegovem mnenju znotraj sebe prepoznati potrebo po evangelizaciji ter poživiti gorečnost in vnemo za oznanjevanje evangelija nekrščenim, izhajajoč iz različnih družbenih, kulturnih in verskih kontekstov. Kljub temu je Kongregacija v sodelovanju s Papeškimi misijonskimi družbami in Papeško univerzo Urbaniana pripravila 416 strani dolg priročnik, ki bo lahko v pomoč odgovornim po škofijah. V angleščini, francoščini, španščini, portugalščini in italijanščini je dostopen tudi na spletni strani, na kateri najdemo prav tako molitve in razmišljanja papeža Frančiška ter video s predstavitvijo izrednega misijonskega meseca. Le-ta bo potekal pod geslom Krščeni in poslani, ki želi poudariti, da k misijonskemu poslanstvu niso poklicani le škofje, duhovniki, redovniki in redovnice, ampak vsi, ki so prejeli zakrament krsta.
Srečanja teologov po svetu
Med pobudami, ki so predvidene v tem letu, je kardinal Filoni spomnil na februarsko srečanje teologov indijskih Cerkva v Kalkuti; zambijska prestolnica Lusaka bo julija gostila teologe iz angleško govorečih afriških držav, Macao pa s področja vzhodne in jugovzhodne Azije ter Tihega oceana. Prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov je še dodal, da so se nekatere škofovske konference odločile, da ne bodo obhajale le misijonskega meseca, ampak misijonsko leto.
Dogodki v 2018: Ameriški misijonski kongres
V nadaljevanju intervjuja je spregovoril o 5. ameriškem misijonskem kongresu, ki je potekal julija lani v Boliviji in se ga je udeležil kot posebni papežev odposlanec. Po mnenju kardinala Filonija je bil to v preteklem letu eden izmed pomembnejših dogodkov znotraj dejavnosti dikasterija, saj so se krajevne Cerkve bolj zavedle, da morajo postati misijonarske. Če manjka ta notranja zavest, po prefektovem mnenju obstaja nevarnost, da bi tudi v Latinski Ameriki misijonarstvo videli kot nekaj, kar prihaja od drugih in ne kot sad lastnega dozorevanja teh Cerkva.
Cerkev v Afriki je zelo živa
Poleg Bolivije je kardinal v preteklem letu obiskal tudi Angolo in São Tomé na povabilo tamkajšnje škofovske konference, ki je obhajala 50-letnico delovanja. Razveselil se je Cerkve, ki raste in kjer večina škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic prihaja s tamkajšnjega področja. Pomenljivo je tudi sodelovanje laikov, semenišča so polna, veliko je pobud in vneme, vendar pa je Filoni poudaril, da je potrebno storiti še veliko stvari. Pomemben del predstavlja karitativnost, dobro je poskrbljeno za otroke, pa tudi za ostarele, revne in osebe s posebnimi potrebami.
Cerkev v Aziji in Tihem oceanu
Ob koncu pogovora pa je prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov spregovoril še o Cerkvi v Aziji in Oceaniji. Kot je dejal, je bil na vzhodu nazadnje pred dobrima dvema letoma, ko je spremljal svetega očeta med apostolskim potovanjem v Mjanmar in Bangladeš. Cerkev v primerjavi z velikimi religijami v obeh državah predstavlja manjšino, kakor v večini področij na obeh celinah. Kardinal Filoni je pri tem spomnil na Janeza Pavla II., ki je rekel, da mora biti tretje tisočletje posvečeno evangelizaciji Azije in Tihega oceana, pri čemer bi se bilo potrebno osredotočiti predvsem na velike države kot so Indija, Kitajska in Papua Nova Gvineja. Papež Frančišek je želel okrepiti njihovo evangeljsko delovanje tudi s tem, da je v preteklem letu imenoval dva kardinala iz Azije, natančneje iz Pakistana in Japonske, kjer se čuti vpliv kompleksne sekularizirane družbe.