Kard. De Donatis: Pastoralna ekipa v vsaki rimski župniji

Andreja Červek – Vatikan

Vikar rimske škofije se s pismom neposredno obrne na vse duhovnike škofije in jim predlaga novosti za novo pastoralno leto. V ospredju je oblikovanje »pastoralne ekipe«. »Proces spreobrnjenja in prenove zahteva, da se v vsaki župniji oblikuje majhna skupina oseb, t. i. pastoralna ekipa, ki bo lahko skrbela za vse, varovala skupno smer in konkretno spodbujala različne pobude.« Kaj so naloge te ekipe in pod kakšnimi pogoji izbrati njene člane, kard. De Donatis v pismu podrobneje razloži. »Oblikovanje dobre pastoralne ekipe je prioriteta, kajti od tega je odvisen potek nadaljnje poti,« zapiše.

Predlaga izbiro dvanajstih oseb, ki bodo z župnikom oz. duhovnikom lahko trajno sodelovali. Števila ne gre razumeti dobesedno, a z njim kardinal želi izpostaviti, da »se je vse začelo z majhno skupino«. Teh oseb ne gre iskati med tistimi, ki so oprezni, umerjeni in natančni, ampak med osebami, ki so izven običajnega, med ljudmi, ki jih je Sveti Duh naredil »goreče za neuravnoteženost«. »Ne potrebujemo kompetentnih in kvalificiranih profesionalcev, ampak prej kristjane, ki so na videz kakor vsi ostali, a v resnici znajo sanjati, okužiti ostale s svojimi sanjami, željni so izkusiti nove stvari. Ni čas za samotne mislece, ki počasi delajo za mizo, ampak je čas tistih, ki želijo srečati druge, ki jih ni sram biti blizu revnim in ki pri mladih vzbujajo določeno privlačnost.«

Po De Donatisovih besedah gre za »pogumne raziskovalce«, kakor tisti, ki so odšli odkrivat obljubljeno deželo: »Navdušenci, ki verjamejo v žerjavico pod pepelom, ki z bajalico najdejo vodo pod izsušeno zemljo.« Možno je, da bodo delali napake. A bolje je imeti ranjeno in umazano Cerkev v izhodu kot pa bolno zaradi avtoreferenčnosti in obrnjenosti vase. »Teh dvanajst torej verjame v vstajenje, v rodovitnost Svetega Duha, ki ga je poslal Vstali, in čuti simpatijo in ne odpora do drugih ljudi, ki so bratje. Zato bodo skupaj s tabo zmožni tistega ustvarjalnega poslušanja stvarnosti in življenjskih zgodb, ki nam pomaga lažje slutiti poti Svetega Duha, ki nas vodijo proti evangelizaciji in izgradnji Cerkve prihodnosti.«

De Donatis poudarja, da so »vsa krščanska skupnost in vsi pastoralni delavci poklicani prevzeti držo poslušanja«, s ponižnostjo, brez interesov in z uboštvom srca, ki omogoča prepoznati in slediti vzgibe Svetega Duha. »Pastoralna ekipa bo od znotraj spodbujala in pomagala krščanski skupnosti, da nadaljuje s poslušanjem in tako pušča delovanje Ognja […]. On bo razsvetlil, očistil, ogrel: a tega ne bo storil brez nas. Tako rasemo v smeri materinskega sloga biti Cerkev, ki ga je papež Frančišek nakazal kakor cilj od prvega poglavja Evangelii gaudium dalje.«

Vloga pastoralne ekipe je »biti varuhi Ognja«. Poklicana je opravljati dve primarni nalogi. Varovati občutek za hojo ter ga spodbujati in ohranjati živega znotraj skupnosti. Ekipa deluje skupaj z duhovniki in predstavlja »spoj občestva znotraj skupnosti, v kolikor skrbi za izmenjavo in odnose med različnimi subjekti in organi, ki jo spremljajo. Katehistom in animatorjem mora biti v vsakem trenutki mogoče obrniti se na ekipo, da bi osvetlili smisel poti in kar je treba storiti.«

Pri spremljanju skupnosti v fazi poslušanja 'krika mesta', ima pastoralna ekipa naslednje naloge: pastoralnim delavcem pomaga načrtovati izvajanje dela ter jim zagotoviti strategije in sredstva; preverjati, da se to poslušanje zares izvaja; biti na razpolago za pojasnitve; zbrati življenjske zgodbe, premišljevanja, potrebe, pričakovanja, jih povzeti in podeliti s skupnostjo; pripraviti mapo lastnega teritorija z osnovnimi značilnostmi, ki so povezane z življenjskim slogom prebivalcev, navzočnostjo šol, zaposlitvenih mest, krajev zbiranja, stanjem revščine, družbenega nasilja, kriminala itd.; podatke podeliti z ostalimi pastoralnimi ekipami; vzpostaviti vezi z ostalimi ustanovami in združenji na teritoriju. Pri opravljanju svojih nalog bo ekipa imela podporo s strani rimske škofije in njenih pastoralnih uradov, ki jo bodo oskrbeli s praktičnimi napotki, sredstvi, materiali, srečanji, formacijo.

»Predvsem pa bo to skupna duhovna hoja, osredotočena na temeljne drže ponižnosti, zastonjskosti in uboštva srca, ko se bo od znotraj kontemplativno poslušalo realnost,« še zapiše kard. De Donatis in sklene: »S te pastoralne poti bo naša škofijska Cerkev prišla bolj pozorna do drugih, bolj zavedajoča se pomembnih vprašanj oseb, bolj prepričana v dobro novico, ki jo je poklicana oznanjati, bolj občutljiva za navdihe Boga.«