Msgr. Stanislav Zore: P. Maksimiljan bo v zgodovino stiškega samostana zapisan kot 58. stiški opat
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Pridiga msgr. Stanislava Zoreta
Zbrali smo se na slovesnosti, ki jo doživljamo razmeroma poredko; tukaj smo zato, da bi blagoslovili novoizvoljenega opata starodavne stiške opatije p. Maksimiljana Fileja, in da bi Boga prosili, naj drži svojo roko nad njim in nad njegovim služenjem stiškim menihom in vsem tistim, ki Stično doživljamo kot eno izmed duhovnih središč Cerkve v Sloveniji.
Pater Maksimiljan bo v zgodovino stiškega samostana zapisan kot 58. stiški opat. Že zgolj to dejstvo odseva dolgo in bogato zgodovino te opatije. Opatija je poznala obdobja rasti in razcveta, pa tudi obdobja, ko je meniško življenje venelo in bledelo. Skozi stoletja svojega obstoja je doživela tudi hude preizkušnje, kakršne so bile zlasti reforme cesarja Jožefa II., ki je opatijo 25. oktobra 1784 ukinil, potem pa gorje 2. svetovne vojne, med katero je bil samostan bombardiran, po vojni pa je bil dobršen del opatije nacionaliziran.
Vendar je Stična ob blagoslovu z neba vedno znova prebrodila težke čase in zaživela v obnovljeni zvestobi Pravilu in zahtevam cistercijanskega življenja. Zato je današnja meniška skupnost dedinja rodov, ki so tukaj molili in delali, kakor zahteva Pravilo svetega Benedikta. Velike zasluge za vsakokratni ponovni razcvet samostanskega življenja so vedno imeli odlični opati tega samostana, ki so znali z modrostjo in razsodnostjo voditi menihe. Skupaj so tako pisali zgodovino opatije, ki je s svojim delovanjem zaznamovala duhovno, pastoralno, kulturno in tudi gospodarsko življenje naših ljudi.
Dragi p. opat Maksimiljan. Od izvolitve naprej te kličemo za opata. Že v sami besedi je vsebovanega veliko tega, kar pomeni tvoja služba. Kot pravi etimologija, je izraz izposojen iz aramejskega abba. V tej besedi je izražena vsa nepredstavljiva bližina in domačnost, ki nam jo je v odnosu do Boga pokazal Jezus Kristus. Njemu, ki ga Judje v velikem spoštovanju sploh niso upali imenovati – njegovo ime so zgolj zapisali, ne da bi ga izgovarjali - je Jezus rekel, da je abba, očka. V molitvi očenaša je tudi nam povedal, naj k njemu molimo na tak način, z enako domačnostjo in zaupanjem.
Ti boš opat svojim bratom. Kot takšen imej prijazno oko in odprto srce, ki bo vsakega meniha objemalo z obema rokama in mu vedno znova zagotavljalo, da je dragocen član stiške družine. Jezus te v odlomku iz Lukovega evangelija spodbuja, da imej ledja opasana in svetilke prižgane, da boš mogel takoj odpreti, ko pride in potrka. V Janezovem razodetju nam Jezus pravi, da stoji pri vratih in trka. Če slišimo njegov glas in vrata odpremo, stopi k nam in večerja z nami. Kakšen pa je njegov glas? Kdo izmed nas bi mogel ostati za zaprtimi vrati in z gotovostjo reči, da glas, ki ga sliši, ni Jezusov. Nenehno odpiraj svoja vrata bratom, ki bodo prihajali in trkali. In imej vrata odprta tudi za vse tiste, ki bomo prihajali v Stično po mir, po trdnost, ki jo zagotavlja starodavnost opatije, po cistercijanskega duha molitve in dela.
Prijaznost očesa in odprtost srca sta za nas, ljudi, včasih lahko zelo zahtevni, zato boš potreboval kreposti, ki jih apostol Pavel navaja v pismu Galačanom: ponižnost, krotkost in potrpežljivost. Kajti brez teh kreposti ni moč ljubiti, brez ljubezni pa ne moremo graditi edinosti in ne živeti v pristnem upanju svojega poklica. Bratje te morda ne bodo vedno razumeli, pa tudi ti boš morda kdaj težko razumel njih. Vedi pa, da so ti s tem, ko so ti zaupali službo opata, tudi povedali, da v tebi vidijo očeta, ki bo poskrbel zanje, za svoje duhovne brate, če si smem izposoditi besede sv. Frančiška Asiškega, z večjo skrbjo, kot mati skrbi za svojega telesnega sina.
Zato poslušaj modrost, ki jo daje Gospod, iz čigar ust prihaja spoznanje in razumnost. Tedaj boš razumel pravičnost in pravico, poštenost in sleherno dobro pot. To je modrost ki ne vara in ne razočara. Svet danes bega za muhami enodnevnicami, skozi zidove Stične pa diha večnost. Gospodovi modrosti se odpiraj zjutraj, ko boš skupaj z menihi v temo bazilike prosil: Gospod, odpri moje ustnice, da bom oznanjal tvojo slavo. In Gospodovi modrosti se odpiraj, ko boš v kapiteljski dvorani spodbujal in opogumljal menihe za zvesto služenje. Gospodovi modrosti se odpiraj, ko se boš v molitvi pogovarjal z Bogom o svojih bratih. Kot njihov oče in kot njihov brat. In vi, dragi stiški menihi, spoštujte ga kot očeta in ljubite ga kot brata.
Za stiškega opata si bil izvoljen 13. maja letos. Na dan, kot se je v Fatimi Marija prikazala pastirčkom in jih povabila, naj postanejo sodelavci pri Božjem odreševanju sveta. Božja Mati ima tudi v Stični pomembno mesto v življenju samostanske skupnosti, kakor tudi v življenju ljudi, ki sem prihajajo po duhovno pomoč, po mir in po dotiku Božjega. Vaša bazilika je posvečena žalostni Materi Božji. Na neki način sta povezani – Fatimska in Žalostna Mati Božja. Žalostna, ker drži v naročju mrtvega Sina, ponos njenih oči in ljubezen njenega srca, Fatimska, ker vidi gorje, ki je posledica greha in ki zaliva svet s trpljenjem in solzami. Obe pa vodi ljubezen do Jezusa in do njegovih bratov. Tudi ti, dragi p. opat Maksimiljan, v vsakem trenutku svojega služenja Stični doživljaj bližino Božje Matere. Naj te tolaži v stiski, naj ti podaja roko v preizkušnji, naj te napolnjuje z veseljem, ki zaznamuje tiste, ki se zavedajo, da so odrešeni. Naj te Bog blagoslavlja, Mati Marija pa varuje v tvojem služenju. Amen.
Projekt, ki omogoča to objavo, sofinancira Slovenska škofovska konferenca.
