Pismo slovenskih škofov duhovnikom, redovnikom in redovnicam
Dragi bratje duhovniki, dragi redovniki in drage redovnice,
na god sv. Jurija, velikega bojevnika zoper zlo, smo se škofje ordinariji zbrali na 24. seji razširjenega stalnega sveta SŠK na nadškofiji v Ljubljani. Glavna točka dnevnega reda so bila navodila za začetek svetih maš ob navzočnosti vernikov in drugih pastoralnih dejavnosti po naših župnijah. Naša skupna želja je, da bi cerkve lahko ponovno postale prostor zbiranja vernikov ob oltarju, pri čemer bo seveda treba upoštevati vsa veljavna navodila.
Premalo bi bilo, če bi vam poslali samo navodila, zato vam pošiljamo pismo. Najprej se vam zahvaljujemo, da v spremenjenih in težavnih razmerah opravljate svoje poslanstvo in spremljate Božje ljudstvo, ki vam je zaupano. Ljubezen ne pozna meja, zato je sposobna najti pot tudi tam, kjer se zdi, da smo se znašli v slepi ulici. Tako tudi vi na različne načine spremljate in spodbujate svoje vernike. Nekateri ste z njimi v molitvi na kolenih, drugi ste z njimi povezani po sredstvih javnega obveščanja, tretji jim kot »poštarji« vsak teden prinašate Družino, oznanila in kateheze za provoobhajance ali birmance. Za vse, kar v tem času storite, za vašo bližino in za solidarnost z verniki, se vam iskreno zahvaljujemo. Verniki to opazijo. Vidijo vašo bolečino in vašo ljubezen. Tako jim pri zaprtih cerkvah v dejanju oznanjate evangelij.
V trenutku preizkušnje se pokaže naša vera, hkrati pa se pokažejo tudi naše slabosti in naša krhkost. Dokler se slednjih zavedamo in se z njimi soočamo, se nam jih ni treba bati. V takšnih razmerah je najbolj varno, da se ne zapiramo vase. Zato smo veseli, da v tem času preizkušnje negujete in krepite bratske in prijateljske odnose med seboj in s svojimi škofi. Nobena stvar ne more nadomestiti bratske solidarnosti do sobrata, ki se čuti osamljenega, ki se je znašel v kakršni koli stiski, ki mu je zmanjkalo mašnih namenov. Preizkušnja naše odnose prečiščuje in utrjuje.
Stopamo v proces vzpostavljanja javnega bogoslužja v naših cerkvah. Kako enostavno bi bilo, če bi se preprosto vrnili v čas in razmere pred epidemijo. Potem bi nam bilo že vse znano. A žal tudi nobenega koraka naprej ne bi naredili, nobene rasti bi ne bili deležni. Ne mi in ne verniki. A razmere bodo žal spremenjene, najbrž dlje, kot bi si kdor koli želel. Zato bomo morali upoštevati navodila, ki bodo spremljala postopno odpiranje življenja v družbi in tudi v Cerkvi. Z Božjo pomočjo in svojo potrpežljivostjo hočemo preprečiti ponovitev oziroma širjenje epidemije. Iskreno vas prosimo, da navodila sprejmete dobronamerno, da ne bi ob morebitni ponovitvi epidemije senca padla na Cerkev, ker ni spoštovala navodil ter potrebnih preventivnih ukrepov. Pa to ni najhuje. Najhuje bi bilo, da bi morda kdo umrl zaradi naše neprevidnosti ali neučakanosti. V tem trenutku je pomembno, da prinašamo upanje in tolažbo, ki nam jo daje Bog, ki je naše zdravje, moč in življenje.
Škofje vas vabimo, da se med nami ustvari še trdnejša in bolj živa molitvena povezanost. Prva možnost je prenos molitve ob ponedeljkih zvečer ob 20.00 iz nadškofijske kapele v Ljubljani. Žal zaradi omejitev ni mogoče, da bi to molitev vsak ponedeljek vodil drug ordinarij. Prav tako se lahko povežemo v duhovno občestvo pri sveti maši ob nedeljah ob 10.00 iz mariborske stolnice. Za to mašo skrbi TV Maribor, zato je prenos vedno iz Maribora. Prav tako vas vabimo k spremljanju in deljenju nagovora ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, ki nas s svojimi besedami v imenu vseh škofov spodbuja in opogumlja, da čas preizkušnje postane čas milosti in rasti za vsakega izmed nas.
Stopili smo v Marijin mesec maj. Zbirali se bomo ob šmarnični pobožnosti. Biti zazrt v Marijo pomeni rasti v ponižnosti in veri, kar pomeni biti poln zaupanja in predanosti Božjim načrtom. Letošnje šmarnice naj nam pomagajo, da bomo začutili, kako Marija kot Mati hodi z nami, nas varuje, nas spodbuja in nas vodi v globine Božje ljubezni.
Dragi bratje duhovniki, redovniki in redovnice, še enkrat se vam zahvaljujemo za vašo predanost in gorečnost v izpolnjevanju poslanstva. Naša Cerkev živi iz trpečega in vstalega Gospoda, zato vas vabimo, da vedno bolj postajamo možje in žene vere in upanja, ki s svojim življenjem pričujejo za zmago življenja nad smrtjo. Bodimo ljudje sočutja in usmiljenja, ki nam ga podarja Božji Sin.
Gospod Jezus naj vas blagoslavlja, presveta Devica Marija pa varuje!
Vaši škofje
