Duhovne misli cerkvenih očetov za veliki petek
Iz 52,13-53,12
Četrti spev o Gospodovem služabniku
Glej, moj služabnik bo imel uspeh,
povzpel se bo in povzdignil
in bo silno vzvišen.
Kakor so se mnogi zgražali nad njim,
ker je bil nečloveško iznakažen njegov obraz,
njegova podoba ni bila več človeški slična,
tako bo spravil v strmenje mnogo narodov,
kralji si bodo zatisnili usta pred njim,
zakaj kar jim ni bilo povedano, bodo videli,
in česar niso slišali, bodo spoznali.
Kdo bo veroval, kar smo slišali,
nad kom se je razodela Gospodova roka?
Pognal je pred njim kakor mladika,
kakor korenika iz suhe zemlje.
Ni imel podobe ne lepote, da bi ga hoteli videti,
ne zunanjosti, da bi si ga želeli.
Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi,
mož bolečin, izkušen v trpljenju,
kakor tisti, pred katerim si zakrivajo obraz,
preziran in nismo ga cenili.
V resnici pa je nosil naše trpljenje,
naložil si je naše bolečine.
Mi pa smo ga imeli za zadetega,
udarjenega od Boga in ponižanega.
On pa je bil ranjen zaradi naših grehov,
strt zaradi naših krivd.
Kazen za naš mir je padla nanj,
po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.
Mi vsi smo tavali kakor ovce,
vsak je krenil na svojo pot,
Gospod pa je naložil nanj
krivdo nas vseh.
Mučili so ga, a se je uklonil
in ni odprl svojih ust,
kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol,
in kakor ovca, ki umolkne pred svojimi strižci,
in ne odpre svojih ust.
Iz zatiranja in iz obsodbe je bil vzet,
kdo premišlja o njegovem rodu?
Kajti bil je odrezan iz dežele živih,
zadet zaradi greha mojega ljudstva.
Dali so mu grob pri brezbožnih
in njegovo gomilo pri bogatih,
čeprav ni storil nobenega nasilja
in ni bilo zvijače v njegovih ustih.
Gospodu je bilo po volji, da ga stre z bridkostjo:
če dá svoje življenje v daritev za greh,
bo videl potomce in bo podaljšal svoje dni,
Gospodova volja bo uspevala po njegovi roki.
Za muko svoje duše bo videl luč, se sitil,
s svojim spoznanjem bo moj pravični služabnik
opravičil mnoge,
njihove krivde bo naložil nase.
Zato mu bom mnoge dal v delež,
in z mogočnimi bo delil plen,
zato, ker je dal svoje življenje v smrt
in bil prištet med hudodelce,
medtem ko je nosil grehe mnogih
in prosil za hudodelce.
Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Efrem Sirski pravi: »Brez dvoma je služabnik, o katerem govori Izaija v teh verzih Kristus, ki je služil Očetu tako, da je prevzel obliko služabnika in je zatem bil povišan.« Tertulijan razlaga: »V njem vidimo duhovno milost, v kateri je vsa njegova lepota«, »čeprav so njegovo obličje skazili tisti, ki so ga mučili in križali«, pa dodaja sv. Janez Krizostom. (Psevdo)Avguštin razmišlja: »Kristusova veličastnost postaja tudi danes očitna v vseh tistih, ki priznajo njegovo pravičnost in njegovo kraljevo dostojanstvo.« Ishodad Mervski pravi: »Vladarji in oblastniki so se pustili prepričati neobičajni avtoriteti Križanega.« Sv. Justin, mučenec dodaja: »Vera vanj poraja razumnost in pobožnost, ki vidita okraj navideznega.« Teodoret Kirski pa pravi: »Tisti pa, ki so samo na videz razumni, v resnici ne vedo nič o Bogu in morajo zato molčati.«
Apostolske konstitucije prinašajo zapis: »Kdo bo veroval našemu oznanilu, nad kom se je razodela Gospodova roka?« Rufin Oglejski oz. Konkordski to razlaga: »To vprašanje zveni kot priprava poslušalcev na bodoče pridiganje vere, da je Božji Sin prišel trpeti te bolečine, kot so to oznanjali apostoli.« Tertulijan pravi: »On je tisti, ki udejanja zveličanje, desna roka Očeta, kateremu je enak po naravi« Sv. Hieronim k temu dodaja: »In ki je bil orodje za stvarjenje sveta.« Sv. Avguštin nadaljuje z razvijanjem iste misli: »Božja desnica je zatem tisti, ki ima oblast soditi in odločati o usodi vseh. Sin je namreč posredniška moč Očeta, ki deluje.« Sv. Cezarij Arleški pa pravi: »Roka je sredstvo, po kateri je namreč potolažen užaloščeni in razkropljeni človeški rod.«
