Duhovne misli Benedikta XVI. za spomin posvetitve bazilike Svete Marije Velike

1. januarja slovesno počastimo Marijo Božjo Mater. Theotokos – Božja Mati je naziv, ki je Mariji pridan od 5. stoletja naprej, natančneje od cerkvenega zbora v Niceji, leta 431, vendar že uveljavljen v krščanskem ljudstvu od 3. stoletja naprej v kontekstu vročih razprav tistega časa o Kristusovi osebi. S tem nazivom se je poudarilo, da je Kristus Bog in se je resnično rodil kot človek iz Marije. Tako je bila ohranjena združenost pravega Boga in pravega človeka. Ker so hoteli ohraniti polno Jezusovo človeškost, so nekateri očetje predlagali bolj skrčen izraz. Namesto Theotokos so predlagali naziv Christotokos – Kristusova Mati. A to je bilo upravičeno videno kot grožnja za nauk o polni združenosti božanstva s Kristusovo človeškostjo. Zato je bila po obširni razpravi na efeškem koncilu 431 slovesno potrjena po eni strani združenost narav, tiste božanske in tiste človeške v osebi Božjega Sina in po drugi strani upravičenost pridajanja naziva Theotokos, Božja Mati k Devici.

Po tem koncilu je zaznati pravo eksplozijo marijanske pobožnosti, saj so bile zgrajene številne cerkve, posvečene Božji Materi. Med temi ima prvenstvo bazilika Svete Marije Velike tukaj v Rimu. Nauk glede Marije Božje Matere je bil znova potrjen na kalcedonskem koncilu leta 451, kjer je bil Kristus razglašen za »pravega Boga in pravega človeka…, ki je bil rojen v svoji človeškosti za nas in naše zveličanje iz Marije, Device in Matere. Kot je znano, je 2. vatikanski koncil zbral v enem, to je osmem poglavju Dogmatične konstitucije o Cerkvi z naslovom Lumen gentium, nauk o Mariji in potrdil božje materinstvo. Naslov poglavja je: Blažena Devica Marija, Božja Mati v skrivnosti Kristusa in Cerkve.