Škof Bizjak v Strunjanu povabil k ponižnosti: Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo!
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Prisluhni sveti maši v Strunjanu na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja
Pridiga msgr. Jurija Bizjaka
Slavimo vnebovzetje Device Marije in se veselimo njenega poveličanja, zahvaljujemo se Devici Mariji Vnebovzeti za številne milosti, ki jih prejemamo po njeni materinski priprošnji, posnemamo zgled njenega življenja in se zaupno zatekamo pod njeno trajno varstvo, občudujemo njene presežne kreposti in hrepenimo po uresničenju njenih božanskih vrlin in po pridobivanju njenega duhovnega bogastva, v katerem je na prvem mestu seveda njena predanost in njena ponižnost.
V evangeliju smo slišali: 'Kajti ozrl se je na nizkost svoje dekle.' Brez ponižnosti namreč ni mogoče ugajati Gospodu. Apostol Jakob namreč piše: 'Bog se namreč prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost' (4,6). In prav tako apostol Peter: 'Vsi pa se v občevanju med seboj navzemite ponižnosti, ker se Bog prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost' (1 Pt 5,5). Ponižen človek se drži pregovora: 'Ne imej samega sebe za modrega, boj se Gospoda in varuj se hudega' (Prg 3,7).
Ponižni priznava, da je vse, kar ima, prejel od Gospoda, in se ne ponaša, kakor da bi ne bil prejel (1 Kor 4,7). Drži se Gospodovega naročila: 'Ko storite vse, kar vam je bilo ukazano, recite: Ubogi hlapci smo, naredili smo, kar smo bili dolžni narediti' (Lk 17,10). 'Zakaj če kdo misli, da je kaj, ko ni nič, samega sebe vara' (Gal 6,3). Prerok Izaija je vzkliknil: 'Gorje mi, izgubljen sem, ker sem mož omadeževanih ustnic in prebivam sredi ljudstva omadeževanih ustnic, in so moje oči videle kralja, Gospoda nad vojskami!' (Iz 6,5).
Iz napuha sta grešila prva starša, ki sta hotela biti kakor Bog, in sta bila izgnana (1 Mz 3,23-24). Iz napuha so grešili potomci našega očaka Noeta, ki so zidali babilonski stolp, mesto in stolp z vrhom do neba, in jim je Gospod zmešal jezik in jih razkropil (1 Mz 11,9). Zato smemo reči, da je napuh začetek greha (Sir 10,13; Vg). V knjigi pregovorov imamo dva v zvezi z napuhom in ponižnostjo: 'Pred zlomom hodi napuh, pred padcem ošabnost duha' (Prg 16,18). 'Človeško srce se povzdiguje pred padcem, ponižnost stopa pred častjo' (Prg 18,12).
Največji in najbolj slavni svetopisemski možje so bili majhni pred Gospodom: Sveti Peter, prvak apostolov, ki je Jezusa trikrat zatajil, ga je na bregu jezera ponižno tudi trikrat priznal (Jn 21,15-19). Njegov vrstnik in nekdanji farizej apostol Pavel, silni preganjalec Cerkve, je nazadnje sebe imenoval najmanjšega izmed apostolov (1 Kor 15,9). Slavni Božji služabnik Job, ki mu ni bilo enakega na zemlji, je nazadnje priznal, da je premajhen (Job 40,4). Vsi trije so bili prepričani, da so popolni, in Gospod jim je pokazal, koliko jim manjka! Vsi trije so spoznali svojo zmoto in krenili na pot spreobrnjenja in ponižnosti. Naš Gospod je povedal priliko o dveh človekih, ki sta šla v tempelj molit: eden farizej in drugi cestninar (Lk 18,1-8). Samo eden je šel opravičen na svoj dom. 'Mož Mojzes pa je bil zelo krotek, bolj kot vsi ljudje na zemlji' (4 Mz 12,3).
Mati Marija je na obisku pri teti Elizabeti slavila Gospoda: 'Moč je izkazal s svojo roko, razkropil je nje, ki so napuhnjenih misli. Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke' (Lk 1,51-52). Modri Sirah pravi: 'Kolikor večji si, toliko bolj se ponižuj in boš našel milost pri Gospodu' (Sir 3,18). Pesem pri večernicah v četrtek prvega tedna: 'Obvaruj nas prevzetnosti, saj z njo začno se padci vsi …'
Potrebna nam je vaja: Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo! Priložnosti ne manjka nikomur, vsak dan se ponujajo. In potreben nam je pogum, ki ga oznanja apostol Pavel in se ujema z vsebino današnjega slavja: 'Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne more primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami' (Rim 8,18). 'O Gospod, razsvetli nam razum, da bomo spoznali lepoto in veličino ponižnosti!' Ponižnosti, ki je vredna kraljevskega dostojanstva! Amen.
