Duhovne misli za god sv. Pavla Mikija in drugih tovarišev mučencev
Življenjepis
Sv. Pavel Miki se je rodil okoli leta 1564/66 v Kyotu na Japonskem v premožni družini. Pri petih letih je bil krščen, z dvajsetimi leti pa je stopil v jezuitski noviciat. Po mašniškem posvečenju je postal znan kot dober pridigar in verski učitelj. Mnogo duš vseh slojev v japonski družbi je po njem sprejelo krščansko vero.
Vse svoje življenje je posvetil posnemanju križanega Kristusa in oznanjevanju evangelija. O tem pričajo številna pisma, zlasti tista iz ujetništva. Eden od tedanjih japonskih vladarjev, Toyotomi Hideyoshi, je v strahu pred vplivom tujcev in pred širjenjem krščanstva začel leta 1587 načrtno preganjati misijonarje in japonske katoličane. Pavel Miki je bil zaprt decembra 1596. On in njegovi bratje v veri so morali prepešačiti okrog 1000 kilometrov od Kyota do Nagasakija. Med potjo so z njimi grdo ravnali, jih žalili in psovali, oni pa so slavili Vsemogočnega, molili in peli »Tebe Boga hvalimo«.
Ko so 5. februarja 1597 prispeli v Nagasaki, japonsko mesto z največjim številom katoličanov, je bil Miki križan. S križa je imel svojo poslednjo pridigo, v kateri je odpustil svojim krvnikom, ponosen na to, da je Japonec in katoličan. Poleg njega sta bila križana še druga dva japonska jezuita Janez Soan de Goto in Jakob Kisai ter še 23 drugih japonskih mučencev, med katerimi je bilo šest frančiškanskih misijonarjev in 17 japonskih laikov.
Tako je 5. februarja 1597 na križu umrlo 26 ljudi. Križani so bili na griču v mestu Nagasaki, pozneje imenovanem Sveti hrib, kamor je 50 let prej ponesel krščansko vero sv. Frančišek Ksaverij.
Misli papeža Frančiška pred spomenikom na griču mučencev
Dragi bratje in sestre, dober dan! Z nemirom sem čakal na ta trenutek. Kot romar prihajam molit, da potrdim in sem tudi potrjen v veri od teh bratov, ki nam s svojim pričevanjem in posvetitvijo kažejo pot. Hvaležen sem vam za sprejem.
To svetišče prikliče v spomin podobe in imena kristjanov, ki so bili pred mnogimi leti mučeni, kot prvi Pavel Miki in njegovi tovariši 5. februarja 1597 in številna množica drugih mučencev, ki so posvetili to zemljo s svojim trpljenjem in svojo smrtjo.
Brez dvoma nam to svetišče bolj kot o smrti govori o zmagoslavju življenja. Sveti Janez Pavel II. je videl ta kraj, ne samo kot grič mučencev, ampak kot resnično goro blagrov, kjer lahko zaznamo pričevanje mož polnih Svetega Duha, prostih sebičnosti, lagodnosti in ošabnosti. Kajti tukaj je luč evangelija žarela v ljubezni, ki je zmagovala preganjanje in meč.
Ta kraj je predvsem spomenik, ki oznanja Veliko noč, saj razglaša, da zadnje besede, ne glede na nasprotne dokaze, nima smrt ampak življenje. Nismo poklicani za smrt, ampak za življenje v polnosti, kakor so ga oni napovedali. Da, tukaj je temačnost smrti in mučeništva, a se tudi oznanja svetlobo vstajenja in tako kri mučencev postane seme novega življenja, ki ga Kristus želi podariti vsem nam. Njihovo pričevanje nas potrjuje v veri in nam pomaga obnoviti našo posvetitev in naše prizadevanje, da bi živeli kot učenci misijonarji, ki znajo živeti za kulturo, ki je sposobna vedno zaščititi in braniti vsako življenje skozi vsakodnevno »mučeniško in tiho služenje vsem, še posebej najbolj pomoči potrebnim.
Prihajam k temu spomeniku, posvečenem mučencem, da bi se srečal s temi svetimi možni in ženami. To hočem napraviti z majhnostjo tistega mladega jezuita, ki je prišel »s skrajnih meja zemlje« in našel globok izvir navdiha in prenove v zgodovini prvih japonskih mučencev. Ne pozabimo na ljubezen njihovega žrtvovanja! Da ne bo ostalo kot v muzeju dobro ohranjena in hvaljena slavna relikvija preteklih dejanj, ampak spomin in živ ogenj duše vsakega apostolata na tej zemlji, ki je sposoben prenoviti in nenehno vzplamteti evangelizatorsko gorečnost. Naj se Cerkev na Japonskem današnjega časa z vsemi svojimi težavami in obljubami čuti poklicana vsak dan prisluhniti sporočilu, ki ga je oznanjal sv. Pavel Miki s svojega križa ter da podeli z vsemi moškimi in ženskami veselje in lepoto evangelija, ki je Pot, Resnica in Življenje (prim. Jn 14,6). Da bi se lahko vsak dan osvobajali vsega tega, kar nas otežuje in onemogoča, da hodimo v ponižnosti, svobodi, pareziji in dejavni ljubezni.
Bratje, na tem kraju se združimo tudi s kristjani, ki po številnih delih sveta tudi danes trpijo in živijo mučeništvo zaradi vere. Mučenci 21. stoletja nas pozivajo s svojim pričevanjem, da se pogumno podamo na pot blagrov. Molimo za njih in z njimi ter povzdignimo glas, da bo verska svoboda zagotovljena vsem in na vsakem kotičku planeta. Povzdignimo tudi glas proti vsakemu manipuliranju z verstvi, ki jo izvajajo integralistične politike in spori ter sistemi pretiranega zaslužka, kakor tudi sovražne ideološke težnje, ki manipulirajo z dejanji in usodami ljudi.
Prosimo Marijo, Kraljico mučencev, sv. Pavla Mikija in njegove tovariše, ki so skozi zgodovino z življenjem oznanjali Gospodova čudovita dela, naj prosijo za vašo domovino in za vso Cerkev, da bi njihova žrtev prebudila in ohranjala živo veselje do poslanstva.
