Duhovne misli Benedikta XVI. za obvezni god Device Marije Kraljice
Benedikt XVI.
Dragi bratje in sestre, danes obeležujemo bogoslužni spomin Blažene Device Marije, z nazivom: »Kraljica«. Čeprav je izvor tega praznika starodaven, je šele papež Pij XII. leta 1954 ob koncu marijanskega leta določil datum 31. maj. Pij XII. je ob tej priložnosti dejal, da je Marija Kraljica zaradi povzdignjenja njene duše in zaradi odličnosti prejetih darov. Zaklade svoje ljubezni in svoje pozornosti pa ni nikoli nehala poklanjati človeštvu. Sedaj, po koncilski reformi koledarja je bil praznik prestavljen na osmi dan po Marijinem vnebovzetju, da bi bila tako poudarjena tesna povezava med njenim kraljevskim dostojanstvom in njenim poveličanjem z dušo in telesom.
V konstituciji o Cerkvi drugega vatikanskega koncila beremo takole: »Marija je bila vzeta v nebeško slavo in jo je Gospod povzdignil kot Kraljico vesoljstva, da bi bila bolj podobna svojemu Sinu« (Lumen gentium, 59).
Izvor današnjega praznika je v tem, da je Marija Kraljica, ker je na edinstven način združena s svojim Sinom, tako na zemeljski poti kot v nebeški slavi. Veliki svetnik Sirije Efrem Sirski je glede Marijinega kraljevskega dostojanstva trdil, da izvira iz njenega materinstva: Je mati Gospoda, Kralja kraljev. Jezusa nam razodeva kot življenje, zveličanje in naše upanje. Papež Pavel VI. je v svoji apostolski spodbudi Marialis Cultus spomnil: »V Devici Mariji se vse nanaša na Kristusa in vse je odvisno od njega. Glede nanj jo je Bog Oče od vekomaj izbral za presveto Mater in jo okrasil z darovi Duha, ki niso bili podeljeni nikomur drugemu« (št. 25).
Sedaj se vprašajmo, kaj to pomeni, reči Marija Kraljica? Gre samo za naziv, ki je pridružen drugim, kot okras drugim? Kaj hoče reči? V čem je to kraljevsko dostojanstvo? Kot je bilo rečeno, je to posledica njene združenosti s Sinom, s tem, da je v nebesih, da je v občestvu z Bogom. Marija je soudeležena pri Božji odgovornosti za svet in pri Božji ljubezni do sveta. Običajna predstava o kraljih in kraljicah je, da gre za osebe, ki imajo oblast ali bogastvo. Toda to ni način Jezusovega in Marijinega kraljevanja. Pomislimo na Gospoda: Kristusovo kraljevanje je prepleteno s ponižnostjo, služenjem, ljubeznijo. Gre predvsem za služenje, pomoč, ljubezen. Spomnimo se, da je bil Jezus razglašen za kralja na križu z napisom, ki ga je napisal Pilat: »Judovski kralj« (prim. Mr 15,26). V tistem trenutku se na križu pokaže, da je On kralj; in kako je kralj? Trpi z nami, za nas, ljubi do konca in tako vlada in ustvarja resnico, ljubezen, pravičnost. Ali pomislimo tudi na drugi trenutek: pri zadnji večerji se skloni, da bi svojim umil noge. Zato Jezusovo kraljevanje nima nobene zveze s kraljevanjem mogotcev sveta. On je kralj, ki služi svojim služabnikom in to je dokazal vse življenje. In enako velja za Marijo. Ona je kraljica v službi Boga človeštvu, je kraljica ljubezni, ki živi dar sebe Bogu, da vstopi v načrt zveličanja človeka. Ona odgovori angelu: Glej, Gospodova služabnica sem (prim. Lk 1,38) in v Magnifikatu poje: Bog se je ozrl na ponižnost svoje dekle (prim. Lk 1,48). Ona nam pomaga. Kraljica je prav zato, ker nas ljubi, nam pomaga v vsaki naši stiski; ona je naša sestra, ponižna služabnica.
In tako smo prišli do bistva, kako Marija uveljavlja to kraljevanje služenja in ljubezni. Bdi nad nami, njenimi otroki: otroki, ki se k njej obračajo v molitvi, se ji zahvalijo ali prosijo za njeno materinsko varstvo in nebeško pomoč, potem ko so morda izgubili pot, jih je stiskala bolečina ali tesnoba zaradi žalostnih in težavnih peripetij življenja. Med vedrino ali temino bivanja se zatekamo k Mariji in se izročamo njeni nenehni priprošnji, da bi nam od svojega Sina izprosila vsako milost in usmiljenje, ki sta potrebna za naše romanje po poteh sveta. Z zaupanjem se po Devici Mariji obračamo na Njega, ki vlada svetu in drži v svojih rokah usodo vesolja. Že stoletja so jo klicali kot nebeško Kraljico nebes. Osemkrat, po molitvi svetega rožnega venca, se jo v loretskih litanijah prosi kot Kraljico angelov, patriarhov, prerokov, apostolov, mučencev, pričevalcev, devic, vseh svetnikov in družin. Ritem teh starodavnih klicev in vsakodnevne molitve, kot je Salve Regina, nam pomagajo razumeti, da je Sveta Devica kot naša Mati poleg svojega Sina Jezusa v nebeški slavi vedno z nami, v vsakodnevnem odvijanju našega življenja.
Naziv kraljica je torej naziv zaupanja, veselja, ljubezni. In vemo, da je tista, ki deloma drži usodo sveta v svojih rokah dobra, nas ljubi in nam pomaga v naših težavah.
Dragi prijatelji, pobožnost do Marije je pomembna prvina našega duhovnega življenja. V naši molitvi ne smemo opustiti zaupljivega obračanja nanjo. Marija ne bo prenehala posredovati za nas pri svojem Sinu. Ko zremo vanjo, jo posnemajmo v veri, v popolni razpoložljivosti za Božji načrt ljubezni, v velikodušnem sprejemu Jezusa. Marija naj nas nauči živeti. Marija je kraljica nebes in je blizu Bogu, hkrati pa je tudi mati in je blizu vsakemu izmed nas, nas ljubi in posluša naš glas.
