Išči

sv. Maksimilijan Marija Kolbe, 1936 sv. Maksimilijan Marija Kolbe, 1936 

Duhovne misli Benedikta XVI. za god sv. Maksimilijana Kolbeja

Dan pred praznikom Marije Vnebovzete obhaja Cerkev god sv. Maksimilijana Kolbeja poljskega duhovnika iz reda manjših bratov, ki je umirajoč v taborišču v Auschwitzu izročil svoje življenje v Marijine roke.

»Nikoli ni izgubil upanja izpred oči, čeprav je šel skozi temačen čas taborišča« je Benedikt XVI. med molitvijo Angelovega češčenja spomnil na patra Kolbeja, ki je bil zaljubljen v Marijo, popolnoma njej izročen, tudi v smrtni uri. »'Zdrava Marija!', je bil zadnji vzklik na ustnicah svetega Maksimilijana Marija Kolbeja, medtem ko je iztegnil roko njemu, ki mu je vbrizgal smrtonosni fenol. Ganljivo je ugotavljati, kako je ponižno in zaupljivo zatekanje k Mariji vedno vir poguma in vedrine«, je dejal Benedikt XVI. med splošno avdienco avgusta leta 2008.

»Na prvi pogled bi lahko imeli njihovo bivanje za poraz, vendar ravno v njihovem mučeništvu zasveti Ljubezen, ki premaga temine sebičnosti in sovraštva. Svetemu Maksimilijanu Kolbeju pripisujejo sledeče besede, ki jih naj bi izrekel med najhujšim nacističnim preganjanjem: 'Sovraštvo nikakor ni ustvarjalna moč, to je samo ljubezen.'«

Pater Kolbe je dal svoje življenje iz ljubezni, kakor pravi evangeljski odlomek o Jezusovi novi zapovedi ljubezni za današnji god: »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil«. Jezus je vir in model vsake resnične, brezmejne ljubezni. »Te Jezusove besede 'kakor sem vas jaz ljubil', nas vabijo in hkrati vznemirjajo; so namreč kristološki cilj, ki se nam zdi nedosegljiv, hkrati pa nas spodbujajo, da ne obupamo nad tem, kaj vse bi še lahko storili.«

Benedikt XVI. je med zgodovinskim obiskom koncentracijskega taborišča Auschwitz spomnil na številne pričevalce za resnico in dobroto, ki so umrli v tem taborišču: »Oni presunejo naš spomin, presunejo naše srce. V nas ne želijo prebuditi sovraštva: nasprotno pokažejo nam, kako strašna dejanja počne sovraštvo. Ti pričevalci želijo pripeljati razum do tega, da prepozna zlo kot zlo in ga zavrže, v nas želijo prebuditi pogum za dobro, za odpor proti zlu. Želijo nas pripeljati do občutij izraženih z besedami, ki jih je Sofoklej položil v Antigonina usta pred grozo, ki jo je obdajala: 'Tukaj sem, pa ne zato, da bi skupaj sovražili, ampak da bi skupaj ljubili'.«

Torek, 13. avgust 2024, 15:43