Papež molil za zdravstvene delavce. Homilija: Bog je tvoj Oče, vrni se k Njemu
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Molitev za zdravnike
V uvodu v sveto mašo je papež Frančišek dejal: »Včeraj sem dobil sporočilo duhovnika iz Bergama, ki prosi za molitev za zdravnike v Bergamu, Trevigliu, Bresci in Cremoni, ki so na meji svojih zmogljivosti; dajejo prav svoje življenje, da pomagajo bolnikom, da rešujejo življenja drugih. Molimo tudi za predstavnike oblasti; ni jim lahko upravljati te situacije in pogosto se morajo soočati z nerazumevanjem. Zdravniki, bolnišniško osebje, prostovoljci in predstavniki oblasti so v tem trenutku stebri, ki nam pomagajo iti naprej in nas varujejo v tej krizi. Molimo zanje.«
Vrni se …
Sveti oče se je v homiliji zaustavil ob besedah »Vrni se … h Gospodu« iz knjige preroka Ozeja (Oz 14,2-10) ter spodbudil, da se z Bogom ne bi pogovarjali kot s sodnikom, ampak kot z dobrim Očetom, ki ljubi in vedno odpušča: »Ko berem ali poslušam ta odlomek iz preroka Ozeja, ki smo ga slišali v prvem berilu – »Vrni se, Izrael h Gospodu, svojemu Bogu, vrni se« –, mi pride v spomin pesem, ki jo je pred 75 leti pel Carlo Buti in ki so jo v italijanskih družinah v Buenos Airesu poslušali z velikim veseljem: »Vrni se k svojemu očku. Še ti bo zapel uspavanko.«
Bog je tvoj Očka, vrni se k Njemu
Vrni se: tvoj Očka je tisti, ki ti pravi, da se vrni. Bog je tvoj Očka; ni sodnik, je tvoj Očka: »Vrni se domov, poslušaj, pridi.« In ta spomin iz otroških let me takoj popelje k očku iz 15. poglavja Lukovega evangelija, kjer piše: »Od daleč je zagledal sina, ko je prihajal.« Tistega sina, ki je odšel z vsem denarjem in ga zapravil. Toda če ga je videl od daleč, pomeni, da ga je čakal. Hodil je na teraso – kolikokrat na dan! – dneve, mesece, morda leta ter čakal sina. Videl ga je od daleč. Vrni se k svojemu Očku, vrni se k Očetu. On te čaka. Božja nežnost je tista, ki nam govori, posebej v postnem času. To je čas, da vstopimo vase in se spomnimo Očeta oz. se vrnemo k Očku.
Bog nežnosti nas bo ozdravil
»Ne, oče, jaz se bojim vrniti, ker … veste, oče, toliko sem jih skuhal …« Kaj pravi Gospod? »Vrni se, ozdravil te bom tvojih zablod, z vsem srcem te bom ljubil, kajti moja jeza se je odvrnila. Postal bom kakor rosa; kakor lilija boš cvetel in pognal svoje korenine kakor drevo na Libanonu.« Vrni se k svojemu Očetu, ki te čaka. Bog nežnosti nas bo ozdravil; ozdravil nas bo mnogih, mnogih ran v življenju ter mnogih slabih stvari, ki smo jih zakuhali. Vsak ima svoje!
Vrniti se k Bogu pomeni vrniti se v Očetov objem
Potrebno je premisliti tole: vrniti se k Bogu pomeni vrniti se v objem, v Očetov objem. In se spomniti na tisto drugo Izaijevo obljubo: »Če so tvoji grehi grdi kot škrlat, bom jaz storil, da boš bel kakor sneg.« On nas more preoblikovati, on more spremeniti naše srce, vendar pa je za to potreben prvi korak z naše strani: vrniti se. Ne pomeni iti k Bogu, ne: pomeni vrniti se domov.
Spoved: dopustiti, da nas Bog očisti
Postni čas vedno teži k spreobrnjenju srca, ki se v krščanski navadi udejanji v zakramentu spovedi. To je trenutek za – ne vem, če »poravnati račune«, to mi ni všeč – dopustiti, da nas Bog pobeli, da nas Bog očisti, da nas Bog objame.
Kako se spovedati, če ne morem k duhovniku?
Vem, da greste mnogi izmed vas za veliko noč k spovedi, da bi se ponovno srečali z Bogom. Vendar pa mi bodo danes mnogi rekli: »Oče, kje lahko najdem duhovnika, spovednika, ker se ne sme iti od doma? In jaz se želim pobotati z Gospodom, želim, da me On objame, da me moj Očka objame … kaj naj storim, če ne najdem duhovnikov?« Stori to, kar pravi katekizem. Zelo jasno je: če ne najdeš duhovnika, da bi se spovedal, se pogovori z Bogom, on je tvoj Oče, povej mu resnico: »Gospod, zakuhal sem to, to in to … Oprosti mi,« in prosi ga odpuščanja z vsem srcem, z molitvijo kesanja [1] in mu obljubi: »Kasneje se bom spovedal, vendar zdaj mi odpusti.« In takoj se boš vrnil v Božjo milost. Ti sam lahko pristopiš, kakor nas uči Katekizem, k Božjemu odpuščanju, če ni v bližini duhovnika. Pomislite: to je pravi trenutek, to je primeren trenutek. Dobro opravljena molitev kesanja, in tako bo naša duša postala bela kot sneg.
Vrni se k Očetu, čaka te
Lepo bi bilo, da bi danes v naših ušesih odmeval ta »vrni se«, »vrni se k svojemu Očku, vrni se k Očetu.« Čaka te in ti bo pripravil gostijo.
[1] Moj Bog, žal mi je, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj najboljši Oče. Trdno sklenem, da se bom poboljšal, pomagaj mi s svojo milostjo. Amen.
Adoracija in duhovno obhajilo
Tudi danes je papež Frančišek sklenil sveto mašo z evharistično adoracijo in blagoslovom ter vernike pred zasloni povabil k duhovnemu obhajilu z naslednjo molitvijo: »K tvojim nogam, o moj Jezus, poklekam in ti darujem kesanje svojega skrušenega srca, ki se ponižuje v svojem niču pred Tvojo sveto navzočnostjo. Častim te v Zakramentu Tvoje ljubezni, želim te prejeti v svoje ubogo bivališče, ki ti ga ponuja moje srce. V pričakovanju sreče zakramentalnega obhajila te hočem imeti vsaj v duhu. Pridi k meni, moj Jezus, da bom jaz prišel k tebi. Naj tvoja ljubezen vname vse moje bitje, tako za življenje kot za smrt. Verujem v Te, upam v Te, ljubim Te.
