Papež: Naj v družinah raste ljubezen. Kjer je togost, ni Božjega Duha

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek je med današnjo jutranjo mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte, molil za ljubezen v družinah: »Danes je svetovni dan družin. Molimo za družine, da bo v družinah rastel Gospodov Duh, duh ljubezni, spoštovanja, svobode.«

Čas vznemirjenja

Med homilijo je papež razlagal berilo iz Apostolskih del (Apd 15, 22-31). Apostoli in starešine izberejo dva moža, Juda, s priimkom Barsaba, in Sila, ter ju skupaj s Pavlom in Barnabom pošljejo v Antiohijo k poganom, ki so se spreobrnili. Napišejo jim pismo, v katerem sporočajo, da jim ne nalagajo nobenih dodatnih bremen in pravil, ob čemer se zbegani in vznemirjeni pogani razveselijo.

Kot je dejal sveti oče, v knjigi Apostolska dela vidimo, da je v Cerkvi bil na začetku čas miru. A bil je tudi čas preganjanj in čas nemira. In to je tema današnjega berila – čas nemira. »Ker smo slišali, da so vas nekateri, ki so izšli iz naše srede, pa jim nismo ničesar naročili, z govori zbegali in vznemirili,« pišejo apostoli kristjanom, ki so prišli iz poganstva. »Zgodilo se je, da so ti kristjani verovali v Jezusa Kristusa in so prejeli krst. Bili so srečni. Prejeli so Svetega Duha. Iz poganstva v krščanstvo, a brez vmesne stopnje.«

A bili so tudi kristjani »judaizanti«, ki so trdili, da pa to ni mogoče. »Če je kdo pogan, mora prej postati jud, dober jud, zatem pa postati kristjan. Da bi sledil liniji izvolitve Božjega ljudstva. In ti [spreobrnjeni] kristjani tega niso razumeli: 'Pa kako, ali smo mi drugorazredni kristjani? Se ne more priti iz poganstva naravnost v krščanstvo? Ali ni Kristusovo vstajenje spremenilo staro postavo in jo privedlo do večje popolnosti?' Bili so vznemirjeni in med njimi je bilo veliko razpravljanja.«

Togost

»Judaizanti« so svoje prepričanje zagovarjali s »pastoralnimi dokazi, s teološkimi dokazi, tudi nekaterimi moralnimi«. In vse to je postavljalo pod vprašanj »svobodo Svetega Duha, tudi zastonjskost Kristusovega vstajenja in milosti. Bili so metodološki. In tudi rigidni, togi.« Takšne je Jezus že grajal, ko je učiteljem postave govoril: 'Gorje vam, ki prepotujete morje in kopno, da bi naredili enega spreobrnjenca. In ko ga najdete, ga naredite hujšega od sebe' (glej Mt 23,5).

Ti ljudje, ki so bili bolj ideološki kot pa dogmatični. Iz postave, dogme, so naredili ideologijo, religijo predpisov – treba je storiti to, to in to. »In s tem so jemali svobodo Duhu. In ljudje, ki so jim sledili, so bili togi ljudje, ki niso poznali veselja evangelija. Mora se delati to, to, to ... Ti ljudje, ti učitelji so manipulirali z vestjo vernikov, naredili so jih ali toge ali pa so šli stran. Popolnost poti, po kateri se hodi za Jezusom, je bila togost,« je dejal papež.

Duh Boga je svoboda

Poudaril je, da »togost ni od dobrega Duha, kajti pod vprašaj postavlja zastonjskost odrešenja, zastonjskost Kristusovega vstajenja«. In skozi zgodovino Cerkve se je to ponavljalo. Papež je spomnil na pelagijance, »slavne togotneže«. In tudi v našem času smo videli »nekatere apostolske organizacije, ki so se zdele zares dobro organizirane, dobro so delovale. A vsi togi, vsi enaki drug drugemu. In zatem smo zvedeli za pokvarjenost, ki je bila notri, tudi pri ustanoviteljih.«

»Kjer je togost, tam ni Božjega Duha, kajti Duh Boga je svoboda,« je izpostavil Frančišek. Ti ljudje pa so jemali svobodo Božjemu Duhu in zastonjskost odrešenja. »A upravičenje je zastonj. Kristusova smrt in vstajenje sta zastonj. Ne plača se, ne kupi se – je dar.«

Iz vznemirjenosti v veselje

Kot je nadaljeval sveti oče, se apostoli torej sestanejo na tem zboru in na koncu napišejo pismo, ki se začne takole: »Odločil je namreč Sveti Duh in mi z njim, da vam ne nalagamo nobenega bremena več.« In postavijo te bolj moralne obveznosti, v dobrem smislu, da se ne bi zamenjevalo krščanstva s poganstvom. In ko so ti vznemirjeni kristjani, ki so se zbrali, prejeli pismo, so se razveselili ob spodbudi, ki jim jo je dalo. »Iz vznemirjenosti v veselje. Duh togosti te vedno vodi v nemir: 'Sem to prav storil? Nisem prav storil?' Skrupuloznost.

Nasprotno pa te duh evangeljske svobode vodi v veselje, kajti ravno to je storil Jezus z vstajenjem – veselje.« Odnos z Bogom, odnos z Jezusom te ne vodi v to, da rečeš: »Jaz bom naredil to, Ti pa mi daj to.« Trgovski odnos. Zastonj je, kakor je zastonj odnos Jezusa z učenci: »Vi ste moji prijatelji. Ne imenujem vas služabniki, imenujem vas prijatelji. Niste vi mene izbrali, jaz sem izbral vas.« To je zastonjskost.

Razločevati sadove evangeljske zastonjskosti

Sveti oče je homilijo sklenil s povabilom: »Prosimo Gospoda, naj nam pomaga razločevati sadove evangeljske zastonjskosti od sadov neevangeljske togosti. In naj nas osvobodi vsake vznemirjenosti tistih, ki vero, življenje vere, postavljajo pod kazuistične predpise, ki nimajo smisla.« Pri tem je izpostavil, da misli »na tiste predpise, ki nimajo smisla, in ne na zapovedi«. »Naj nas osvobodi tega duha togosti, ki nam jemlje svobodo,« je še dodal.

Adoracija in duhovno obhajilo

Med sveto mašo je papež Frančišek povabil k duhovnemu obhajilu in molil: »K tvojim nogam, o moj Jezus, poklekam in ti darujem kesanje svojega skrušenega srca, ki se ponižuje v svojem niču pred tvojo sveto navzočnostjo. Častim te v zakramentu tvoje ljubezni, evharistiji. Želim te prejeti v svoje ubogo bivališče, ki ti ga ponuja moje srce. V pričakovanju sreče zakramentalnega obhajila te hočem imeti vsaj v duhu. Pridi k meni, moj Jezus, da bom jaz prišel k tebi. Naj tvoja ljubezen vname vse moje bitje, tako za življenje kot za smrt. Verujem vate, upam vate, ljubim te. Amen.« Ob koncu maše je potekalo še evharistično češčenje in blagoslov z Najsvetejšim.