Na srečanju s papežem udeleženci poletne šole astrofizike: Vedeti vedno več

Andreja Červek - Vatikan

Tema, ki se ji tokrat posvečajo udeleženci, se nanaša na spremenljive zvezde v luči novih astronomskih raziskav (Stellar Variability in the Era of Large Surveys). Vse te študije izvirajo iz skupnega truda mnogih držav in skupnega dela mnogih znanstvenikov. Samo v skupnem delu, kot skupina, bodo lahko udeleženci poletne šole dali smisel vsem tem novim informacijam, je zatrdil papež.

»Ko gledam nebo …«

Vesolje je neskončno, je nadaljeval, in s tem ko ga vedno bolj razumemo, se povečuje tudi potreba, da se naučimo upravljati s tokom informacij, ki nas dosegajo od vsepovsod. »Morda način, s katerim upravljate s takšno količino podatkov, lahko da upanje tudi tistim, ki se čutijo premagani s strani informacijske revolucije interneta in družbenih omrežij,« je dejal.

Pred vsemi temi informacijami in pred tem ogromnim vesoljem se čutimo majhne in lahko bi celo pomislili, da smo nepomembni. Dejansko pa ta strah ni nekaj novega, pri čemer je papež navedel psalmistove besede: »Ko gledam nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih utrdil: Kaj je človek, da se ga spominjaš, sin človekov, da ga obiskuješ? Naredil si ga malo nižjega od Boga, s slavo in častjo si ga ovenčal« (Ps 8,4-6).

Da bi vedeli še več

Po papeževih besedah je pomembno, da kot znanstveniki in kot verniki že na začetku priznamo, da mnogo tega ne vemo. »A prav tako je pomembno,« je pripomnil, »da se nikoli ne zadovoljimo z ostajanjem v udobnem agnosticizmu. Kakor ne smemo nikoli misliti, da vse vemo, se na enak način ne bi smeli nikoli bati, da bi poskušali naučiti se še več.«

Spoznati vesolje, spoznati, kaj vemo in kaj ne vemo in kako bi lahko vedeli še več je po papeževih besedah naloga znanstvenika. Obstaja še drugi pogled, metafizični, ki priznava »prvi vzrok vsega«, skrit merilnim napravam. Imamo pa še en pogled, pogled vere, ki sprejema razodetje. »Harmonija teh različnih ravni znanja nas vodi v razumevanje. Razumevanje pa, tako upamo, nas odpira za modrost,« je zatrdil papež.

Smo tudi osebe, ki ljubijo                                                         

Preko nas, človeških stvaritev, se vesolje lahko »zaveda samega sebe in Njega, ki nas je ustvaril: to je dar, s katerim je povezana odgovornost, ki nam je bil dan kot mislečim in odnosnim bitjem v tem kozmosu«. A kot človeška bitja smo še nekaj več, kot samo misleči in odnosni. »Smo tudi osebe s čutom za radovednost, ki nas spodbuja, da vemo še več. Smo bitja, ki delajo, da bi se naučila in podelila to, kar so se naučila. In smo osebe, ki ljubijo to, kar delajo, in v ljubezni do vesolja odkrijejo delček tiste božanske ljubezni, ki je med opazovanjem ustvarjenega zatrdila, da je dobro,« je še dejal papež Frančišek.