Papež Frančišek odgovarjal na vprašanja ministrantov

S. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Simbolični darili za papeža: romarska zapestnica in šal

Po uvodnem pozdravu  msgr. Nemeta, predsednika Mednarodne zveze ministrantov, so predstavniki Združenih držav Amerike, Nemčije in Ukrajine papežu izročili dve simbolični darili: prvo je bila romarska zapestnica z različnimi sponkami, ki predstavljajo njihovo pisano skupnost okrog oltarja ter predvsem povezanost s svetim očetom. Drugo pa je bil romarski šal z geslom tokratnega srečanja ministrantov. Kot je povedal msgr. Nemet, so ga izdelali posebej za svetega očeta in je edini bele barve. S tem darilom pa so mu želeli povedati, da občudujejo njegovo prizadevanje za mir ter mu obljubiti svojo molitev.

Sem romar skupaj z vami

Papež Frančišek je zatem pozdravil zbrane na trgu, nato pa odgovoril na pet vprašanj, ki so mu jih postavili ministranti v različnih jezikih: »Dragi ministranti,

 vesel sem, da vas vidim v tako velikem številu tukaj, na Trgu sv. Petra, ki je okrašen z barvami vaših zastav. Izročili ste mi znamenji vašega romanja: iz srca vam hvala! Sem romar skupaj z vami, ki prihajate iz tolikih držav sveta. Povezani smo v veri v Jezusa Kristusa, smo na poti z Njim, ki je naš mir. Zahvaljujem se msgr. Nemetu za pozdrav, ki mi ga je namenil v vašem imenu. In zdaj je beseda vaša.«

Kako biti graditelji miru?

Prvo vprašanje je bilo v francoščini, povezano pa je bilo z dejstvom, da med sveto mašo drug drugemu podelimo mir. Ministrante iz Luksemburga je zato zanimalo, kako lahko pripomorejo k temu, da bi se ta mir širil tudi izven cerkvenih zidov ter bi postali graditelji miru v družinah, svojih državah ter v svetu. 

Konkretno prizadevanje za mir je dokaz, da smo res Jezusovi učenci

Papež je odgovoril: »Hvala, zelo dobro si rekel: mir in sveta maša gresta skupaj. Pred znamenjem miru Gospoda prosimo, naj podari skupnosti Cerkve mir in enost. Mir je njegov dar, ki nas preoblikuje, da bi mogli mi, kot udje njegovega telesa, čutiti tako kot Jezus, misliti, kakor On misli, ljubiti, kakor On ljubi. In ob koncu maše smo poslani z besedo: "Pojdite v miru". Konkretno prizadevanje za mir je dokaz dejstva, da smo res Jezusovi učenci. Iskanje miru se začne pri majhnih stvareh. Na primer doma, po prepiru med brati – se zaprem vase, sem užaljen, ali poskusim storiti korak k drugemu? Sem se v vsaki situaciji pripravljen vprašati: "Kaj bi na mojem mestu storil Jezus?". Če to storimo in si odločno prizadevamo, da bi to udejanjali, bomo prinašali Kristusov mir v življenje vsakega dneva in bomo graditelji in orodja miru.«

Kako živeti duhovno kontemplacijo in praktično služenje

Drugo vprašanje so svetemu očetu namenili mladi iz Portugalske, nanašalo pa se je na ministrantsko službo, del katere je služenje Gospodu pri oltarju ter kontemplacija v evharistiji. Zanimalo jih je, kako naj živijo duhovno kontemplacijo po Marijinem ter praktično služenje po Martinem zgledu na konkreten način, da bi mogli prepoznati, kaj Jezus želi v njihovem življenju.

Bolj kot se darujete drugim, toliko bolj boste prejeli v polnosti vi sami

»Kot ministranti imate dejansko podobno izkušnjo kot Marta in Marija. Lepo je, če se poleg vašega služenja pri liturgiji znate po eni strani vključiti v župnijsko življenje, po drugi strani pa tudi biti v tišini pred Gospodovo prisotnostjo. In tako, v tem prepletanju akcije in kontemplacije, se prepozna tudi Božji načrt za nas: vidi se, kateri so darovi in interesi, ki nam jih Bog položi v srce, ter kako jih razviti; predvsem pa se moramo ponižno postaviti pred Boga, takšni, kakršni smo, s svojimi kvalitetami in mejami; Njega vprašamo, kako lahko najbolje služimo Njemu in svojemu bližnjemu. In ne bojte se vprašati za dober nasvet, ko se sprašujete, kako lahko služite Bogu in osebam, ki v svetu potrebujejo pomoč. Zapomnite si, da bolj kot se darujete drugim, toliko bolj boste prejeli v polnosti vi sami in boste srečni!«

Kako doseči mlade, ki ne hodijo več v Cerkev?

V Rim so prišli tudi ministranti iz otoške države Antigua in Barbuda v Karibskem otočju. Eden izmed njih je v imenu angleško govorečih udeležencev srečanja poudaril, da le malo njihovih sovrstnikov prihaja k maši ali sodeluje v župniji. Glede na to, da Cerkev iz različnih vzrokov hitro izgublja mlade, so svetega očeta vprašali, kako naj dosežejo te osebe, da bi se vrnile h Kristusu, v Cerkev.  

Vi jih lahko pritegnete k Jezusu, če ste sami polni navdušenja Zanj

»Danes ste lahko vi, kot mladi, apostoli, ki znajo druge pritegniti k Jezusu. To se zgodi, če ste vi sami polni navdušenja Zanj, če ste Ga srečali, spoznali osebno in če je On  najprej osvojil vas. Zato vam pravim: prizadevajte si, da bi vedno bolj poznali in ljubili Gospoda Jezusa, ga srečevali v molitvi, pri maši, v branju evangelija, v obličju malih in ubogih. In prizadevajte si biti zastonjsko prijatelji tistih, ki so okoli vas, da bi jih žarek Jezusove svetlobe dosegel preko vašega srca, ki je zaljubljeno Vanj. Ni potrebno veliko besed, pomembnejša so dejanja, bližina, služenje. Mladi – kakor vsi – potrebujejo prijatelje, ki jim dajo dober zgled, ki dajo, ne da bi zahtevali, ne da bi karkoli pričakovali v zameno. Na ta način pokažete tudi, kako je lepa skupnost vernikov, saj Gospod prebiva med njimi, kako lepo je biti del družine, ki je Cerkev.«  

Zakaj se odločiti prav za katoliško vero? Kaj pomeni vera papežu?

Četrto vprašanje pa je zastavila skupina, ki je v teh dneh v Rimu najštevilčnejša – srečanja se namreč udeležuje preko 50.000 ministrantov iz Nemčije. Spomnili so, da danes mnogi pravijo, da v svojem življenju ne potrebujejo Boga, vere in Cerkve. Zato jih je zanimalo, zakaj bi se morali odločiti prav za katoliško vero in kaj je pri njej najpomembnejše. Poleg tega pa so svetega očeta vprašali, zakaj je vera pomembna zanj. 

Vera je bistvena; kot zrak, ki ga dihamo

»Vera je bistvena, omogoča mi, da živim. Rekel bi, da je vera kot zrak, ki ga dihamo. Pri vsakem vdihu ne razmišljamo o tem, kako nujno potreben je zrak, vendar kadar ga ni ali ni čist, se zavedamo, kako je pomemben! Vera nam pomaga doumeti smisel življenja: obstaja nekdo, ki nas neizmerno ljubi, in ta nekdo je Bog. Boga lahko prepoznamo kot svojega stvarnika in zveličarja; ljubiti Boga in sprejeti svoje življenje kot njegov dar. Bog želi vstopiti v življenjski odnos z nami; želi ustvarjati odnose in tudi mi smo poklicani delati isto. Ne moremo verovati v Boga in misliti, da smo edinci! Vsi smo Božji otroci. Poklicani smo tvoriti Božjo družino, to je Cerkev, skupnost bratov in sester v Kristusu – smo "domačini pri Bogu", kakor pravi sv. Pavel (Ef 2,19). In v tej družini Cerkve Gospod hrani svoje otroke s svojo Besedo ter s svojimi zakramenti.«

Kako prevesti vsakodnevno služenje v konkretna dela usmiljenja

Zadnje vprašanje za papeža Frančiška pa je bilo s strani madžarsko govorečih ministrantov. Poudarili so, da so z veseljem ministranti in želijo služiti Gospodu ter bližnjemu. Vendar pa po njihovih besedah ni vedno lahko delati dobrega, saj še niso svetniki. Zato jih je zanimalo, kako naj svoje služenje v vsakodnevnem življenju prevedejo v konkretna dela usmiljenja ter v pot k svetosti.

Zapoved ljubezni, dela usmiljenja

»Ja, za to, da bi vedno delali dobro in postali svetniki, je potreben napor. Vidim, da se vi, ministranti, zavzemate na tej poti. Gospod Jezus nam je dal preprost program, da bi hodili po poti k svetosti: zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega. Prizadevajmo si, da bi bili ukoreninjeni v prijateljstvu z Bogom, hvaležni za njegovo ljubezen ter bi želeli v vsem služiti Njemu; na ta način ne moremo storiti drugega kot da podelimo dar njegove ljubezni z drugimi. In za to, da bi uresničili zapoved ljubezni, nam je Jezus pokazal dela usmiljenja. Ta so zahtevna pot, vendar pa so dostopna vsem. Dovolj je, da se vsak izmed nas začne spraševati: "Kaj lahko storim jaz danes, da bi prišel naproti potrebam svojega bližnjega?" In ni pomembno, če je prijatelj ali neznanec, sodržavljan ali tujec. Verjemite mi, če boste tako delali, boste lahko resnično postali sveti, možje in žene, ki preoblikujejo svet tako, da živijo Kristusovo ljubezen. Hvala za ta pogovor!«