Papež Frančišek: Marija je vzeta v nebo z dušo in telesom
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Kajti Gospod je povzdignil svojo ponižno služabnico. Vnebovzetje v nebo, z dušo in telesom je božji privilegij, ki ga je Bog podelil Sveti Božji Materi zaradi njene posebne povezave z Jezusom. Gre za telesno in duhovno povezanost, ki se je začela z oznanjenjem ter je zorela skozi vse Marijino življenje preko njene soudeležbe pri Sinovi skrivnosti. Marija je vedno šla s Sinom, je vedno šla za Jezusom, zato pravimo, da je njegova prva učenka.
Marija v polnosti udeležena pri Sinovi skrivnosti
Navidezno se je Marijino življenje odvijalo kot pri vsaki ženski tistega časa. Molila je, skrbela za družino in dom, obiskovala shodnico. Toda vsako njeno vsakodnevno dejanje je bilo izvršeno v popolni povezanosti z Jezusom. Na Kalvariji je ta povezanost dosegla višek, torej v ljubezni, v sočutju in v trpljenju srca. Zaradi tega ji je Bog podaril polno udeležbo tudi pri Jezusovem vstajenju. Materino telo je bilo namreč obvarovano propadljivosti, prav tako kakor Sinovo.
Vstajenje mesa je bistveno krščansko
Danes nas Cerkev vabi k zrenju te skrivnosti. Ta nam razodeva, da hoče Bog rešiti celotnega človeka, dušo in telo, celotnega človeka. Jezus je vstal s telesom, ki ga je prejel od Marije in se je dvignil k Očetu s svojo spremenjeno človeškostjo. S telesom kot našim, a spremenjenim. Vnebovzetje Marije, človeške stvaritve, nam daje potrditev glede naše zveličavne usode. Grški filozofi so že razumeli, da je človeška duša po smrti namenjena za srečo. Oni so to o duši razumeli, kljub temu pa so zaničevali telo, ki so ga imeli za ječo duše, in niso spoznali, kako je Bog predvidel, da bo tudi človekovo telo pridruženo duši v nebeški blaženosti. To, torej »vstajenje mesa«, je značilnost, ki je lastna krščanskemu razodetju, je stožer naše vere.
Enost človeške osebe, duša in telo
Čudovita resničnost Marijinega vnebovzetja razodeva in potrjuje enost človeške osebe in nas spominja, da smo poklicani »služiti in slaviti Boga z vsem svojim bitjem, dušo in telesom«. Če bi služili Bogu samo s telesom, bi to bilo dejanje sužnjev, če bi mu služili samo z dušo, bi bilo v nasprotju z našo človeško naravo. Eden velikih cerkvenih učiteljev, okoli 220, sv. Irenej, trdi, da »Božja slava živi človek, in človekovo življenje je gledati Boga«. Če bomo tako živeli, torej v veselem služenju Bogu, kar se izraža tudi v velikodušnem služenju bratom, bo naša usoda na dan vstajenja podobna (usodi) naše nebeške Matere. Takrat nam bo dano v polnosti uresničiti spodbudo apostola Pavla: »Poveličujte Boga v svojem telesu! (1Kor 6,20), in ga bomo večno poveličevali v nebesih.
Molitev k Mariji
Prosimo Marijo, naj nam s svojo materinsko priprošnjo pomaga živeti našo vsakodnevno pot v dejavnem upanju, da jo bomo nekega dne dosegli z vsemi svetniki in našimi dragimi v nebesih.
