Papeževo video sporočilo udeležencem simpozija »Katehist, priča skrivnosti«

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Tako sem si želel osebno podeliti ta pomemben trenutek vašega srečanja, ko skupaj razmišljate o drugem delu Katekizma katoliške Cerkve, ki se dotika pomembnih in temeljnih vsebin za Cerkev in za vsakega kristjana, kot so zakramentalno življenje, bogoslužje in njen vpliv na katehezo. Msgr. Fisichella me je obvestil, da vas je veliko, okoli 1500 katehistov, ki prihajate iz 48 različnih držav in v precej primerih vas spremljajo vaši škofje, ki jih iz srca pozdravljam. Hvala za vašo navzočnost. Hvala za vaše navdušenje s katerim živite to, da ste katehisti v Cerkvi in za Cerkev.

Biti katehist, ne delati kot katehist

Z veseljem se spominjam prvega srečanja, ki sem ga imel z vami med Letom vere, 2013, in ko sem vas prosil, da bodite katehisti, ne da delate kot katehisti, saj to nikomur ne koristi. Jaz delam kot katehist, ker mi je všeč poučevanje, toda če nisi katehet, saj to nikomur ne koristi. Katehist je poklicanost. Biti katehist je poklicanost in ne delati kot katehist. Pazite dobro, nisem rekel delaj kot katehist, ampak bodi, saj vključuje življenje. Na srečanje z Jezusom se vodi z besedami in z življenjem, s pričevanjem.

Biti katehisti je služenje

Danes se nahajam v Vilni zaradi apostolskega potovanja v baltske dežele, kar je bilo že dolgo časa načrtovano. Izkoristil bom ta učinkovita tehnološka orodja, da bom z vami in vam bom naslovil nekaj misli, ki so mi pri srcu, saj vaša poklicanost biti katehisti, prevzema vedno bolj obliko služenja, opravljenega v krščanski skupnosti in ki zahteva, da je priznano kot prava in pristna služba v Cerkvi, ki jo še posebej potrebujemo.

Prvo oznanilo

Pogosto mislim na katehista, kot na tistega, ki se je dal v službo Božji Besedi in ki to Besedo vsakodnevno obiskuje, da tako postane njegova hrana in bo s tem učinkovito ter verodostojno omogočil udeležbo drugih pri Njej. Katehist zato ne sme pozabiti, predvsem danes v kontekstu ravnodušja, da je njegova beseda vedno prvo oznanilo. To dobro premislite, da bo na tem svetu, na tem področju velikega ravnodušja, vaša beseda vedno prvo oznanilo, ki se bo dotaknilo srca in razuma tolikih oseb, ki čakajo na srečanje s Kristusom. Čeprav tega morda ne vedo, pa na to čakajo. Prvo oznanilo je, kar je dobro poudariti, da je Jezus Kristus umrl in vstal iz ljubezni do Očeta, ki podarja vsem svoje odpuščanje ne glede na osebo, samo če se odprejo in se pustijo spreobrniti. Pogosto ne zaznamo moči milosti, ki se tudi preko naših besed dotika naših sogovornikov in jih oblikuje, da s tem njim omogoči odkrivanje Božje ljubezni. Katehist ni učitelj ali profesor, ki misli, da ima predavanje. Kateheza ni predavanje. Kateheza je sporočanje izkušnje in pričevanja vere, ki vnema srca, saj vnaša željo po srečanju s Kristusom. To oznanilo na različne načine ter z različnim jezikom, je prvo, kar je katehist poklican udejanjiti.

Izkušnja srečanja z Gospodom

Prosim vas, v sporočanju vere, ne zapadite v skušnjavo, da bi obrnili vrstni red, s katerim je Cerkev vedno oznanjala in predstavljala kerigmo in to je moč najti tudi v strukturi samega katekizma. Ne more se naprimer postaviti postavo, morda celo tisto moralno, nasproti otipljivemu oznanilu Božje ljubezni in usmiljenja. Ne smemo pozabiti Jezusovih besed: »Nisem prišel obsoditi, ampak odpuščati… (prim. Jn 3,17; 12,47). Enako se ne more predpostavljati, da lahko vsilimo versko resnico, pri tem pa zanemarimo poklicanost k svobodi, ki jo prinaša. Kdor ima izkušnjo srečanja z Gospodom, se vedno znova znajde kot Samarijanka z željo, da bi pila vodo, ki ne usahne, a istočasno takoj teče k prebivalcem vasi, da bi jih pripeljala k Jezusu (prim. Jn 4,1-30). Pomembno je, da katehist torej razume izziv, pred katerim se nahaja, kako najprej vzgajati k veri predvsem tiste, ki imajo šibko krščansko identiteto ter zato potrebujejo bližino, sprejemanje, potrpežljivost in prijateljstvo. Samo tako bo kateheza postala pospeševanje krščanskega življenja, globalna pomoč vernikom in spodbuda, da smo učenci-misijonarji.

Bogoslužje je vir za katehezo

Kateheza, ki želi biti rodovitna in skladna s celotnim krščanskim življenjem, bo našla v bogoslužju in zakramentih svoj vitalen življenjski sok. Krščansko uvajanje zahteva, da se po naših skupnostih vedno bolj udejanja katehetski proces, ki bo pomagal okusiti srečanje z Gospodom, rast pri njegovem spoznavanju in ljubezen pri hoji za njim. Poglabljanje v skrivnost ponuja zelo pomenljivo priložnost, da s pogumom in odločnostjo izpeljemo ta proces in s tem podpremo izhod  iz sterilnega katehetskega obdobja, ki pogosto oddaljuje predvsem naše mlade, saj v tem ne najdejo svežine krščanskega predloga in vpliv na njihovo življenje. Skrivnost, ki jo Cerkev obhaja, ima svoj najlepši in njej primeren izraz v bogoslužju. Ne pozabimo z našo katehezo razbrati Kristusovo sodobnost. V zakramentalnem življenju, ki doseže svoj vrhunec v sveti evharistiji, Kristus postaja sodobnik s svojo Cerkvijo, jo spremlja skozi pripetljaje zgodovine in se od svoje Neveste nikoli ne odmakne. On je tisti, ki postaja bližnji njim, ki ga sprejmejo v njegovem Telesu in v njegovi Krvi in jih napravlja orodja sprave, pričevalce dejavne ljubezni do tistih, ki trpijo in dejavne udeležence pri ustvarjanju solidarnosti med ljudmi in ljudstvi. Kako koristno bi bilo za Cerkev, če bi bilo v naše kateheze vtisnjeno to zaznavanje in življenje Kristusove navzočnosti, ki deluje in izvaja naše zveličanje in s tem omogoča okušati že sedaj lepoto življenja občestva s skrivnostjo Boga Očeta, Sina in Svetega Duha!

Blagoslov

Želim vam, da boste intenzivno preživeli te dneve in ponesli v svoje skupnosti bogastvo tega, kar ste živeli med tem mednarodnim srečanjem. Spremljam vas s svojim blagoslovom in prosim vas, ne pozabite moliti zame. Hvala.