Papež Frančišek sprejel mlade iz francoske škofije Viviers
Andreja Červek – Vatikan
Papež Frančišek se je včeraj srečal s tridesetimi mladimi iz francoske škofije Viviers. Mesec dni so preživeli v Argentini, v škofiji La Rioja, kjer so hodili po poteh dveh pričevalcev vere, Gabriela Longuevilla in Carlosa Muriasa. Oba prihajata iz škofije Viviers in sta bila skupaj ubita v času argentinske diktature, leta 1976.
Papež je v govoru, ki ga je izročil v branje, mlade spodbudil, naj postanejo Gospodovi služabniki in prijatelji ter naj sprejmejo tveganja, ki ga prinaša poslanstvo, h kateremu so poklicani. Spomnil je na mnoge mučence, Jezusove pričevalce, med njimi tudi na škofa v La Rioji, Enriqua Angelellija, in laika Wenceslava Pederneraja, oba ubita iz sovraštva do vere in tik pred beatifikacijo.
Sicer pa je srečanje z mladimi Francozi potekalo v duhu pogovora, zastavljanja vprašanj in papeževega odgovarjanja. Zanimalo jih je, kako prisluhniti Božji besedi, kako moliti, kako ohranjati življenje, ki je odprto za druge, v tem svetu, kjer so osebe tako zelo osredotočene same nase; kako živeti odnos s Cerkvijo in kaj je najboljši način evangelizacije.
Na vprašanje o Božji besedi je sveti oče odgovoril, da jo revni razumejo bolje, saj ne postavljajo nobene pregrade in imajo odprto srce, da jo sprejmejo: »Božje besede se ne sliši samo z ušesi. Skozi ušesa vstopi, a sliši se jo s srcem.« Ko se moli skupaj, molitev postane močnejša, izpostavi papež in spomni, kako je včasih treba biti sam pred Bogom, da bi se ga srečalo. Gre za fizično samoto, kajti zavedati se moram, da je z mano celotna Cerkev, vsa skupnost je z mano.
Papež je izpostavil, da je pomembno živeti v skupnosti, četudi se po romanju vrne nazaj k običajni rutini. Pomembno je, da se doživetih izkušenj spominja in se jih obnavlja. Frančišek je zatrdil, da je mlade treba spremljati s konkretnimi stvarmi in izzivi. Pomembno je dati vrednost medsebojnemu razumevanju, sodelovanju in skupni molitvi. Dialog v skupini mora biti pogovor z mislimi, s srcem in z rokami. Mladim je lažje umazati si roke, je zatrdil.
O evangelizaciji je Frančišek dejal, da je to pot, na katero se je treba podati danes. Evangelizacijo naj se opravlja z veseljem. Ne moremo biti žalostni in obupani evangelizatorji, je poudaril papež. Ne obstaja evangelizacija v laboratoriju. Evangelizacija je vedno telo ob telesu z Božjim ljudstvom in z Božjo besedo.
Škofa v La Rioji, Enriqua Angelellija, mnogi imenujejo »argentinski Romero«. Bil je sin italijanskih emigrantov; Božji mož, ki je bil s svojim prizadevanjem za revne in delavce preveč nadležen za argentinsko diktaturo. Bil je ubit, čeprav je uradno umrl v avtomobilski nesreči, 4. avgusta 1976. Resnica o njegovi smrti je prišla na površje šele po 38 letih, ko so storilci bili tudi obsojeni na zaporno kazen. Papež Frančišek se je z Angelellijem večkrat srečal.
Le dober mesec pred Angelellijem so našli iznakaženi telesi dveh njegovih duhovnikov, mladega minorita Carlosa Muriasa in župnika v Chamicalu, francoskega duhovnika Gabriela Longuevilla.