Papež pri katehezi: Ne ubijaj. Odstraniti človeško življenje ni človeško

Andreja Červek – Vatikan

Z zapovedjo 'Ne ubijaj' se nahajamo v drugem delu dekaloga, ki se nanaša na odnose z bližnjimi. Ta zapoved, s svojo zgoščeno in kategorično formulacijo, se kakor zid dviga v bran osnovni vrednosti človeških odnosov, to je vrednost življenja.

Lahko bi rekli, da je vse zlo, storjeno na svetu, povzeto v zaničevanje življenja. »Življenje je napadeno s strani vojn, organizacij, ki izkoriščajo človeka, špekulacij o stvarstvu in kulturi odmetavanja, s strani vseh sistemov, ki človeški obstoj podrejajo priložnostnim izračunom, medtem ko sramotno število oseb živi v stanju, ki ni vredno človeka,« je dejal papež Frančišek.

Sprejeti drugega – izziv za individualizem

Protisloven pristop pristaja tudi na ubijanje človeškega življenja v materinem telesu v imenu zaščite drugih pravic. A kako je lahko zdravilno, civilno ali človeško neko dejanje, ki odpravlja življenje, ki je nedolžno in nezaščiteno v svojem porajanju? Ni namreč pravično odstraniti človeškega življenja, čeprav je majhno, da bi rešili problem. Je kakor najeti morilca, je poudaril papež.

Od kod prihaja vse to? Nasilje in zavračanje življenja nastaneta iz strahu. »Sprejeti drugega je namreč izziv za individualizem.« Pomislimo na primer, ko se pri porajajočem življenju odkrije prizadetost. Starši v teh težkih primerih potrebujejo bližino in resnično solidarnost, da bi se spoprijeli s stvarnostjo in premagali razumljive strahove. A pogosto dobijo hitre nasvete, naj prekinejo nosečnost.

Bolan otrok je kakor vsak drug ubog človek na tem svetu, kakor starostnik, ki potrebuje oskrbo, kakor mnogi reveži, ki se mučijo. »A tisti, tista, ki se pokaže kot problem, je v resnici Božji dar, ki me lahko izvleče iz egocentrizma in mi pomaga rasti v ljubezni. Ranljivo življenje mi kaže izhod, pot rešitve iz življenja, ki je upognjeno vase, in odkritja veselja ljubezni,« je izpostavil Frančišek.

Edino merilo je Božja ljubezen

Kaj vodi človeka, da zavrača življenje? Idoli tega sveta: denar, moč, uspeh. To so napačna merila za vrednotenje življenja. »Edino pristno merilo za življenje je ljubezen, ljubezen, s katero ljubi Bog.«

Pozitivni smisel zapovedi 'Ne ubijaj' je namreč ta, da je Bog »ljubitelj življenja«. Skrivnost življenja nam je bila razodeta z načinom, kako je k njemu pristopil Božji Sin, ki je postal človek vse do sprejetja zavrnitve, šibkosti, revščine in bolečine na križu. V vsakem bolnem otroku, v vsakem slabotnem starostniku, v vsakem obupanem migrantu, v vsakem krhkem in ogrožanem življenje nas išče Kristus, išče naše srce, da bi nas odprl za veselje ljubezni.

Ne zaničujte življenja!

Vredno je sprejeti vsako življenje, kajti vsak človek je vreden krvi samega Kristusa. Ne sme se zaničevati tega, kar je Bog tako zelo ljubil.

Moramo povedati moškim in ženskam tega sveta: »Ne zaničujte življenja! Življenja drugih, a tudi svojega življenja, kajti tudi zanj velja zapoved 'Ne ubijaj'.« Mnogim mladim je treba reči: »Ne zaničuj svojega življenja! Nehaj zavračati Božje delo! Ti si Božje delo! Ne podcenjuj se! Ne zaničuj se z odvisnostmi, ki te bodo uničile in privedle v smrt.«

Papež je katehezo sklenil z besedami, naj nihče ne meri življenja s prevarami tega sveta, ampak naj vsak sprejme samega sebe in druge v imenu Očeta, ki nas je ustvaril. On je ljubitelj življenja in vsi mi smo mu tako ljubi, da je poslal svojega Sina za nas. Kakor pravi evangelij: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16).