Papež ob začetku sinode o mladih: Razširimo pogled. Sanjajmo in upajmo

Andreja Červek - Vatikan

Papež je homilijo začel z besedami iz Janezovega evangelija, ki se je bral med besednim bogoslužjem: »Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal« (Jn 14,26). Na ta, tako enostaven način, Jezus zagotavlja svojim učencem, da bo spremljal vso misijonarsko delo, ki jim bo zaupano. Sveti Duh bo prvi, ki bo v srcih učencev varoval in ohranjal vedno živ in aktualen spomin na Učitelja. On bo deloval tako, da bosta bogastvo in lepota evangelija vir stalnega veselja in novosti.

Sanjati in upati

Sveti oče je pozval, naj na začetku sinode, za vso Cerkev tako milostnega trenutka, prosimo za pomoč Paraklita, da nam pomaga spominjati se in oživeti Gospodove besede, ki gorijo v našem srcu (glej Lk 24,32). »Evangeljska gorečnost in strast, ki vzbujata gorečnost in strast za Jezusa. Spomin, ki lahko v nas prebudi in obnovi zmožnost, da sanjamo in upamo. Kajti vemo, da bodo naši mladi zmožni preroštva in vizije v takšni meri, v kakršni smo mi, že odrasli ali ostareli, zmožni sanjati in tako okužiti in podeliti sanje in upanje, ki jih nosimo v srcu« (glej Gal 3,1).

Naj nam Duh podeli milost, da bomo sinodalni očetje, ki so složni z darom sanj in upanja, da bomo tako lahko mazilili naše mlade z darom preroštva in vizije, je nadaljeval Frančišek. Podeli naj nam milost, da bomo delujoč spomin, živ in učinkovit, ki se iz generacije v generacijo ne pusti zadušiti in potlačiti s strani prerokov katastrof in nesreč, niti s strani naših omejitev, napak in grehov, ampak je »zmožen najti prostore za razvnemanje srca in razločevanje poti Duha«. S to držo ubogljivega poslušanja glasu Svetega Duha smo prišli z vseh koncev sveta. Papež je pri tem omenil, da sta navzoča tudi dva škofa iz celinske Kitajske. Izrekel jima je dobrodošlico in dejal, da je z njuno navzočnostjo občestvo znotraj škofovstva s Petrovim naslednikom sedaj še bolj vidno.

Vstati, da bi lahko naravnost pogledali v obraz

Maziljeni v upanju začnemo novo cerkveno srečanje, ki bo povečalo obzorja in razširilo srca in spremenilo tiste strukture, ki nas danes paralizirajo, nas ločujejo in nas oddaljujejo od mladih, ki s tem ostajajo izpostavljeni nadlogam in brez verske skupnosti, ki bi jih podpirala, brez obzorja smisla in življenja (glej Evangelii gaudium, 49).

Upanje nas poziva, nas premika in razbija konformizem tistega »vedno se je delalo tako« ter zahteva, da »vstanemo in naravnost pogledamo obraz mladih in situacije, v katerih se nahajajo«. Isto upanje od nas terja, da si prizadevamo za preoblikovanje situacij negotovosti, izključenosti in nasilja, katerim so izpostavljeni naši fantje in dekleta.

Nikoli jih pustiti samih

»Mladi, sad mnogih odločitev, sprejetih v preteklosti, nas kličejo, naj si skupaj z njimi z večjo zavzetostjo naložimo sedanjost in naj se borimo proti vsemu, kar na vsak način preprečuje njihovemu življenju, da bi se razvijalo z dostojanstvom. Prosijo nas in zahtevajo ustvarjalno predanost, dinamiko, ki je inteligentna, navdušena in polna upanja, ter naj jih nikoli ne pustimo samih v rokah mnogih trgovcev smrti, ki pritiskajo na njihovo življenje in zatemnjujejo njihov pogled,« je poudaril papež.

Razširimo pogled

Ta zmožnost sanjati skupaj, ki nam jo Gospod danes poklanja kot Cerkvi, terja, da med seboj razvijemo zelo jasno držo, kakor pravi sv. Pavel: »Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge« (Fil 2,4). Istočasno pa meri še višje in pravi, naj ponižno imamo druge za boljše od sebe (Fil 2,3). »S tem duhom bomo poskušali poslušati drug drugega, da bi skupaj razločevali, kar Gospod prosi svojo Cerkev. In to od nas zahteva, da smo pozorni in dobro pazimo, da ne bo prevladala logika samoohranitve in autoreferencialnosti, ki naredi za pomembno nekaj, kar je sekundarno, in za sekundarno nekaj, kar je pomembno. Ljubezen do evangelija in do ljudstva, ki nam je bilo zaupano, od nas zahteva, da razširimo pogled in ne izgubimo izpred oči poslanstva, h kateremu nas kliče, da bi se tako usmerili k večjemu dobremu, ki bo koristilo vsem nam. Brez te drže bodo vsi naši napori zaman.«

Dar iskrenega poslušanja, molitvenega in čim bolj brez predsodkov in pogojev, nam bo omogočil vstopiti v občestvo z različnimi situacijami, ki jih živi Božje ljudstvo. Poslušati Boga, da bi z Njim poslušali krik ljudi; poslušati ljudi, da bi z njimi dihali voljo, h kateri nas kliče Bog. Kot je poudaril sveti oče, nas ta drža ščiti pred skušnjavo, da bi padli v eticizem ali elitarizem, in tudi pred privlačnostjo abstraktnih ideologij, ki se nikoli ne ujemajo s stvarnostjo naših ljudi. »Bratje in sestre,« je pozval, »položimo ta čas pod materinsko zaščito Device Marije. Naj nas ona, žena poslušanja in spomina, spremlja pri prepoznavanju sledi Duha, da bomo med sanjami in upanjem skrbno spremljali in spodbujali naše mlade, da ne bodo nikoli nehali prerokovati.«

Cerkev vas gleda z zaupanjem in ljubeznijo

Papež je sinodalnim očetom še dejal, da so mnogi med njimi bili mladi ali so delali prve korake v posvečeno življenje ob koncu drugega vatikanskega koncila. Takrat je bilo mladim namenjeno zadnje sporočilo koncilskih očetov. »Prav bo,« je dejal, »da to, kar smo slišali kot mladi, ponovno slišimo s srcem in se pri tem spomnimo pesnikovih besed: Človek izpolni, kar je kot otrok obljubil (Hölderin).«

Papež Frančišek je sklenil z besedami: »Sinodalni očetje, Cerkev vas gleda z zaupanjem in ljubeznijo.« Še prej pa je prebral del iz koncilske poslanice mladim: »Cerkev je štiri leta delala za pomladitev svojega obraza, da bi bolj ustrezala načrtu svojega Ustanovitelja, velikega Živega, večno mladega Kristusa. Ob koncu tega veličastnega 'življenjskega pregleda' se obrača na vas: za vas mlade, predvsem za vas je s svojim koncilom prižgala luč, ki razsvetljuje prihodnost, vašo prihodnost. Cerkev si želi, da bi družba, ki se jo vi pripravljate graditi, spoštovala dostojanstvo, svobodo in pravice oseb – in te osebe ste vi. Zaupa, da boste znali potrditi svojo vero v življenje in v to, kar daje življenju smisel: gotovost o obstoju pravičnega in dobrega Boga.

V imenu tega Boga in njegovega Sina Jezusa vas spodbujamo, da razširite svoja srca v skladu z razsežnostmi sveta, da slišite klic svojih bratov in da jim z gorečnostjo date na razpolago svoje mlade moči. Borite se proti vsakemu egoizmu. Zavračajte instinkte nasilja in sovraštva, ki povzročajo vojne in bedo, ki jim sledi. Bodite velikodušni, čisti, spoštljivi, iskreni. In z navdušenjem gradite svet, ki bo boljši od sedanjega.«