S papežem Frančiškom skozi leto 2018: januar in februar

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Januar

1. januarja, ko obhajamo praznik Marije Božje Matere, je papež Frančišek dopoldan daroval sveto mašo v baziliki svetega Petra. »Leto se začne v imenu Matere. Božja Mati je najpomembnejše Marijino ime. … Biti moramo hvaležni, kajti te besede hranijo čudovito resnico o Bogu in o nas. In sicer, da Gospod, od tedaj, ko se je učlovečil v Mariji, nosi za vedno na sebi našo človeškost. Ni več Boga brez človeka: meso, ki ga je Jezus dobil po Materi, je njegovo tudi zdaj in to bo za vedno. Ko rečemo Božja Mati, nas to spominja na dejstvo, da je Bog blizu človeštvu, kakor je otrok blizu materi, ki ga nosi pod srcem.«

Na praznik Gospodovega razglašenja je sveti oče spregovoril o treh modrih in spomnil na tri drže: modri »vidijo zvezdo«, »hodijo« in »podarijo darove«. Njihova dejanja nas usmerjajo h Gospodu, ki se nam danes razodeva kot luč in rešitev za vse ljudi. »Poglejmo svoje roke, pogosto prazne ljubezni, in danes poskušajmo razmisliti o zastonjskem daru, ki ga lahko podarimo brez povračila. In prosimo ga: Gospod, daj mi odkriti veselje podarjanja.«

Sveti oče se je med 15. in 22. januarjem mudil na apostolskem potovanju v Čilu in Peruju. Prvi del obiska je potekal pod geslom Svoj mir vam dajem, v Peruju pa so bile v ospredju besede Združeni za upanje. V obeh državah se je papež Frančišek srečal tudi s tamkajšnjimi staroselci. Prebivalci Aracuníje so s svojimi tradicionalnimi elementi sooblikovali sveto mašo za napredek ljudstev, ki je potekala na čilskem letališču Maquehue.  Sveti oče je med homilijo razmišljal ob Jezusovi prošnji Očetu »Da bi bili vsi eno« ter poudaril, da je enost dar, za katerega je potrebno vztrajno prositi: »Zato, bratje, za otroke te zemlje, za otroke njihovih otrok, z Jezusom recimo Očetu: naj bomo tudi mi eno; Gospod, naredi nas za obrtnike miru.« V Peruju pa se je sveti oče v mestu Puerto Maldonado srečal s približno 4.000 predstavniki več kot 22-ih različnih ljudstev Amazonije. V svojem nagovoru je poudaril, da si je potrebno prizadevati za priznanje staroselskih ljudstev ter za dialog z njimi, sprejeti njihovo kulturo, jezik, tradicijo, pravice in duhovnost: »Medkulturni dialog, v katerem boste vi glavni sogovorniki, predvsem v trenutku, ko se izvajajo veliki projekti v zvezi z vašimi prostori. Priznanje in dialog bosta najboljša pot za preoblikovanje starih odnosov, ki so zaznamovani z izključevanjem in diskriminacijo.« Papež Frančišek je med sredino splošno avdienco 24. januarja povzel glavne postaje apostolskega potovanja ter sklenil z naslednjimi besedami: »Kot vedno, Jezusova beseda daje poln smisel vsemu. In tako je tudi evangelij med zadnjim evharističnim obhajanjem povzel sporočilo Boga njegovemu ljudstvu v Čilu in Peruju: "Spreobrnite se in verujte evangeliju." Kakor da bi Gospod rekel: Tako boste prejeli mir, ki vam ga jaz dajem, in boste združeni v upanju.«

Januarja je papež Frančišek v okviru petkov usmiljenja nenapovedano obiskal pediatrično bolnišnico Bambino Gesù v Palidoru. Pozdravil je približno 120 otrok, ki se tam zdravijo ter nekaterim izmed staršev namenil nekaj tolažilnih besed.

Sveti oče je 28.1. že šestdesetič počastil ikono Salus Populi Romani (Rešiteljica rimskega ljudstva) v baziliki sv. Marije Velike. Tokrat je prvič daroval sveto mašo ob prazniku prenosa ikone, ki se obhaja zadnjo nedeljo v januarju.

29.1. je izšla apostolska konstitucija Veritatis Gaudium (Veselje resnice) o cerkvenih univerzah in fakultetah. V uvodu je zapisano: »Resnica ni neka odmišljena ideja, ampak je Jezus, Božja Beseda, v katerem je Življenje, ki je Luč ljudem (prim. Jn 1,4). Božji Sin pa je hkrati tudi Sin človekov. On samo s tem, ko razodeva Očetovo skrivnost in njegovo ljubezen, razodeva človeka človeku in mu naznanja njegovo vzvišeno poklicanost.«

Februar

2. februarja, na praznik Jezusovega darovanja v templju, ko obhajamo dan posvečenega življenja, je sveti oče spomnil, da se posvečeno življenje rodi in prerodi iz srečanja z Jezusom, s takšnim, kot je: ubog, čist in pokoren. »Današnje frenetično življenje nas vodi v zapiranje mnogih vrat za srečanje, pogosto zaradi strahu pred drugim – vedno odprta ostajajo vrata trgovskih centrov in internetne povezave –; v posvečenem življenju pa naj ne bo tako: brat in sestra, ki mi ju da Bog, sta del moje zgodovine, dar, ki ga je potrebno ohranjati. Naj se ne zgodi, da bi gledali v zaslon mobilnega telefona več kot v oči brata ali da bi bili bolj usmerjeni na naše načrte kot na Gospoda. Kadar se postavijo v središče projekti, tehnike in strukture, posvečeno življenje preneha privlačiti in preneha biti sporočilno; ne cveti, ker pozablja na to, "kar ima zakopano", namreč korenine.«

15. februarja je izšlo apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motu proprij z naslovom »Naučiti se posloviti«, s katerim se ureja odpoved zaradi starosti tistih, ki so opravljali službe s papeškim imenovanjem.

25. februarja je sveti oče obiskal rimsko župnijo sv. Gelazija I., papeža. Srečal se je z otroki in mladimi, ki obiskujejo oratorij ter z družinami in sodelavci centra Karitas. Posebno srečanje je bilo namenjeno bolnikom in ostarelim, katerim je sveti oče dejal, da so »žerjavica« sveta in Cerkve. Spodbudil jih je, naj se pogovarjajo z mladimi in jih prosil, naj molijo zanj: »Želim se vam zahvaliti za vse, kar storite za svet in za Cerkev. … Vi ste žerjavica, žerjavica sveta pod pepelom – pod težavami, pod vojnami je ta žerjavica, žerjavica vere, žerjavica upanja, žerjavica skritega veselja. Lepo prosim, s svojim pričevanjem ohranjajte žerjavico, ki jo imate v srcu. Kajti vaše življenje ni bilo nekoristno, bilo je ogenj. Ogenj pa je dajal toploto, naredil je veliko stvari. Ko pa ogenj na koncu ugasne, ostane žerjavica. Ne pozabite tega: vi ste žerjavica sveta, žerjavica Cerkve, da se ogenj lahko naprej ohranja.«