Papež staršem krščenih otrok: Vaša naloga je posredovanje vere
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Vi Cerkev prosite za vero vaših otrok in danes bodo prejeli Svetega Duha, dar vere v svoje srce, v svojo dušo. Ta vera pa se mora razvijati, mora rasti. Da, kakšen bi rekel: »Da, da, morajo jo študirati…«
Posredovanje vere v narečju. Znamenje križa.
Da, ko bodo šli k verouku bodo dobro študirali vero, se učili iz katehez, toda preden jo študiramo, je potrebno vero posredovati, in to je delo, ki se tiče vas. To je naloga, ki jo danes prejmete, torej posredovati vero, posredovanje vere. To pa se počne doma. Kajti vera je vedno posredovana v narečju, v narečju družine, v narečju doma, v ozračju doma. Vaša naloga torej je z zgledom, besedo posredovati vero, učiti jih narediti znamenje križa. »Napravi znamenje križa.« In naredijo nekaj takega, kar se ne razume, kaj je. Kot prvo jih naučite tole.
Papežev nasvet: ne prepirajte se pred otroci
Toda pomembno je posredovati vero s svojim življenjem vere, da bodo videli ljubezen zakoncev, da bodo doma videli mir, da bodo videli, da je Jezus tam. Dovolil si bom nasvet, oprostite mi, a tole vam svetujem, ne prepirajte se pred otroki. Nikoli. Normalno je, da se zakonca prepirata, je normalno. Čudno bi bilo, da ne. Delajte to, a da oni ne slišijo, da oni ne vidijo. Vi ne veste za stisko, ki jo ima otrok, ko vidi prepir staršev. In to je, si dovolim, je nasvet, ki vam bo pomagal posredovati vero. Posredovati. »Je grdo prepirati se?« Ne vedno. Normalno je, normalno. A, da ne vidijo otroci, da zaradi njih stiske ne slišijo. Sedaj bomo nadaljevali z obredom krsta, a to imejte v mislih, da je vaša naloga posredovanje vere. Posredovati jo doma, saj se tam nauči vero. Zatem se jo študira s katehezami, a doma se nauči vero.
»Zbor jokajočih«
Preden pa nadaljujemo, bi hotel reči še nekaj. Vi veste, da otroci danes čutijo nenavadno okolje, malo preveč toplo je, pokriti so… Čutijo soparno ozračje. To je prvo. Zatem jočejo, ker so lačni, so lačni. Tretji vzrok, da jočejo, je preventivni jok. Kot da je nekaj čudnega. Ne vedo, kaj se bo zgodilo, »torej najprej jokam, potem pa bomo videli«. Gre za obrambo. Rečem vam, naj jim bo udobno. Bodite pozorni, da jih preveč ne pokrijete. In če jočejo, ker so lačni, nahranite jih. Mamam pravim: »Nahranite otroke, bodite mirne, Gospod to hoče.« Kajti oni tam, kjer je »nevarnost«, imajo poklicanost za polifonijo. Eden začne jokati in drugi ga začne spremljati, in še naslednji in nastane cel zbor jokanja. Tako gremo mirno naprej s tem obredom v zavesti, da je na vas sedaj posredovanje vere.
