Apostolsko pismo Communis vita (Življenje v skupnosti)

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Apostolsko pismo Communis vita

Življenje v skupnosti je eden od bistvenih elementov redovniškega življenja in zato »morajo redovniki prebivati v svoji redovni hiši, držeč se skupnega življenja, in je ne morejo zapustiti brez dovoljenja svojega predstojnika« (kan. 665 § 1 ZCP). Izkušnja zadnjih let pa je pokazala, da so bile ugotovljene situacije povezane z nezakonito odsotnostjo iz redovne hiše, med katerimi so se redovniki odtegnili oblasti zakonitega predstojnika in jih včasih ni bilo moč izslediti.

Zakonik cerkvenega prava nalaga predstojniku naj poišče nezakonito odsotnega redovnika, da bi mu pomagal vrniti se in vztrajati pri lastni poklicanosti (prim. kan 665 § 2 ZCP). Nemalokrat pa se zgodi, da predstojnik ni sposoben odkriti odsotnega redovnika. Glede na normo Zakonika cerkvenega prava, je moč po preteklih najmanj šestih mesecih nezakonite odsotnosti (prim. kan. 696 ZCP), začeti proces za odpustitev iz instituta po vnaprej določenem postopku (prim. kan 697 ZCP). Vendar pa, ko se ne ve, kje redovnik stanuje, je težko dati dejanskemu stanju pravno gotovost.

Zato ob tem, da ostane isto,, kar je določeno z zakonom glede odpustitve po šestih mesecih nezakonite odsotnosti, z namenom, da se pomaga institutom pri ohranjanju potrebne discipline in da se lahko začne proces za odpustitev nezakonito odsotnega redovnika še posebej v primerih nenajdljivosti, sem se odločil dodati h kanonu 694 § 1 ZCP med vzroki za odpustitev ipso facto iz instituta tudi daljšo nezakonito odsotnost iz redovne hiše, ki je trajala najmanj dvanajst nepretrganih mesecev, z istim postopkom, kot je opisan v kan. 694 § 2 ZCP. Objavo dejstva višjega redovnega predstojnika, da bo imela pravne učinke, mora potrditi Sveti sedež, za institute škofijskega prava pa potrditev pripada škofu, kjer je glavni sedež (instituta).

Uvedba te nove številke v § 1 kan. 694 pa poleg tega zahteva spremembo kan. 729, ki se nanaša na svetne institute, za katere ni predvidena uveljavitev neobvezne odpustitve za nezakonito odsotnost.

Ob upoštevanju vsega tega odločam to, kar sledi:
1. člen: Kan. 694 ZCP je v celoti zamenjan s sledečim besedilom:
§1. Za odpuščenega iz instituta se ima zaradi samega dejstva tistega redovnika, ki:
1.) je na splošno znan način zapustil katoliško vero:
2.) je sklenil poroko ali jo je skušal skleniti, četudi samo civilno:
3.) je bil nezakonito odsoten iz redovne hiše v smislu kan. 665 §2, nepretrgano dvanajst mesecev, pri tem se upošteva tudi neizsedljivost redovnika samega.
§2. V teh primerih mora višji redovni predstojnik s svojimi svetovalci brez odlašanja, potem ko so bili zbrani dokazi, izdati objavo o dejstvu, da bo odpust pravno ugotovljen.
3§ V primeru predvidenem s § 1 št. 3, mora biti ta objava, da bo pravno ugotovljena, potrjena s strani Svetega sedeža. Za institute škofijskega prava potrditev pripada škofu, kjer je glavni sedež (instituta).

2. člen: Kan. 729 ZCP je v celoti zamenjan s sledečim besedilom:
Odpustitev člana nekega instituta se zgodi po normah kanonov 694 § 1 in 2 ter 695. Konstitucije določajo tudi druge vzroke za odpustitev, če le so proporcionalno težki, zunanji, obdolžljivi in pravno dokazljivi, ter da se spoštuje postopek, določen v kanonih 697-700. Glede odpuščenega člana naj se uporabi predpis kan. 701.

Kar je sklenjeno s tem apostolskim pismom v obliki motu proprija, odločam, da ima dokončno in stalno veljavo, ne glede na katero koli nasprotno stvar, četudi je ta vredna posebne omembe in da se razglasi z objavo v L'Osservatore Romano ter da vstopi v veljavo 10. aprila 2019 ter da se objavi v uradni razlagi Acta Apostolicae Sedis.

Dano v Rimu, pri sv. Petru, 19. marca 2019, na praznik sv. Jožefa, v sedmem letu pontifikata.

Frančišek