Papež o darovanju organov: Iti onkraj sebe in se odpreti za dobro drugega

Andreja Červek – Vatikan

Darovanje organov kot izraz vesoljnega bratstva

Razvoj medicine na področju transplantacije organov je omogočil, da se po smrti lahko darujejo organi ter se tako reši življenja drugih ljudi ali pa se ohrani, obnovi in izboljša zdravstveno stanje mnogih bolnih oseb, ki nimajo druge alternative. Kot je zatrdil papež Frančišek med avdienco, »darovanje organov predstavlja družbeno potrebo, kajti kljub razvoju mnogih oblik zdravljenja ostaja potreba po organih velika. Pomen darovanja za darovalca, za prejemnika, za družbo se ne izčrpa s svojo 'koristnostjo', saj gre za izkušnje, ki so človeško zelo globoke in polne ljubezni in altruizma. Darovanje pomeni gledati in iti čez sebe, onkraj individualnih potreb in se velikodušno odpreti za širše dobro. S tega vidika se darovanje organov ne kaže samo kot dejanje družbene odgovornosti, ampak kot izraz vesoljnega bratstva, ki med seboj povezuje vse moške in ženske.«

Za moje dobro in dobro drugega

V zvezi s tem Katekizem katoliške Cerkve uči, da je »darovanje organov po smrti  plemenito in zaslužno dejanje, ki ga je treba spodbujati kot velikodušni izraz solidarnosti«. V skladu z neločljivo odnosno razsežnostjo človeka, vsak med nami realizira samega sebe tudi preko sodelovanja v realizaciji dobrega drugih. Vsak subjekt predstavlja dobro ne samo zase, ampak za celotno družbo. Od tu izhaja smisel prizadevanja za doseganje dobrega za bližnjo osebo.

Darovanje organov mora ostati zastonjsko dejanje

V okrožnici Evangelium vitae je sv. Janez Pavel II. zapisal, da si med dejanji, ki podpirajo avtentično kulturo življenja, posebno spoštovanje zasluži »darovanje organov, opravljeno v etično sprejemljivih oblikah – in to je treba poudariti –, da bi bolnikom, ki so pogosto brez upanja, ponudili možnost za zdravje in celo za življenje«. Po Frančiškovih besedah je zato pomembno, da darovanje organov ostane zastonjsko dejanje in ne plačljivo: »Vsaka oblika spreminjanja človeškega telesa ali njegovega dela v potrošno blago je nasprotna človekovemu dostojanstvu. Pri darovanju krvi ali darovanju telesnih organov je treba spoštovati etično in versko perspektivo.«

Pri vernikih gre za darovanje Gospodu

Kar se tiče oseb, ki nimajo religiozne vere, mora gesta do bratov v stiski biti izvršena na osnovi ideala o nesebični človeški solidarnosti. Verniki so poklicani, da to živijo kot darovanje Gospodu, ki se je poistovetil s tistimi, ki trpijo zaradi bolezni, prometnih nesreč ali nezgod na delovnem mestu. Za Jezusove učence je lepo, če darujejo svoje organe, v skladu z zakoni in moralo, kajti gre za dar trpečemu Gospodu, ki je rekel, da vse, kar smo storili bratu v stiski, smo storili Njemu.

Krepitev kulture darovanja, upanja in življenja

Kot je zatrdil papež, je pomembno promovirati kulturo darovanja organov, ki preko informacij, ozaveščanja in stalnega prizadevanja podpira darovanje nekega dela lastnega telesa, brez tveganja ali pretiranih posledic, v času življenja in po smrti. »Iz naše smrti in našega darovanja lahko izvirata življenje in zdravje za druge, bolne in trpeče, s čimer se spodbuja krepitev kulture pomoči, darovanja, upanja in življenja. Pred grožnjami proti življenju, ki smo jim žal priča vsak dan, kakor v primerih splava in evtanazije, družba potrebuje te konkretne geste solidarnosti in velikodušne ljubezni, da bi razumeli, kako je življenje sveta stvar.«

Gospod nam bo povrnil

Papež Frančišek je zbrane spodbudil, naj si še naprej prizadevajo za zaščito in promocijo življenja preko darovanja organov. Spomnil je še na Jezusove besede: »Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje« (Lk 6,38). »Poplačani bomo od Boga v skladu z iskreno in konkretno ljubeznijo, ki jo izkazujemo do svojega bližnjega,« je sklenil sveti oče.