Kateheza namenjena papeževemu potovanju v Bolgarijo in Severno Makedonijo

Andreja Červek – Vatikan

Poslanstvo kristjanov – biti znamenje in orodje enosti

V Bolgariji je papeža Frančiška vodil spomin na sv. Janeza XXIII., ki je v to državo prišel leta 1925 kot vizitator in apostolski delegat. »Spodbujen z njegovim zgledom dobrohotnosti in pastoralne ljubezni, sem se srečal z ljudstvom, ki je poklicano biti most med Srednjo, Vzhodno in Srednjevzhodno Evropo,« je zatrdil sveti oče. »Z geslom 'Pacem in terris' sem vse povabil, naj hodijo po poti bratstva. Na tej poti sem z veseljem opravil korak naprej med srečanjem s patriarhom bolgarske pravoslavne Cerkve Neofitom in člani svetega sinoda. Dejansko sta naša poklicanost in poslanstvo kot kristjanov biti znamenje in orodje enosti.  To smo lahko, če s pomočjo Svetega Duha dajemo prednost temu, kar nas povezuje, pred tistim, kar nas je in nas še vedno ločuje.«

Tudi danes potrebujemo goreče in ustvarjalne evangelizatorje

Današnja Bolgarija je ena od dežel, ki sta jih evangelizirala sveta Ciril in Metod, ki ju je sv. Janez Pavel II. postavil ob bok sv. Benediktu, ko ju je razglasil za zavetnika Evrope. V patriarhalni katedrali sv. Aleksandra Nevskega v Sofiji se je papež Frančišek tudi zaustavil v molitvi pred podobo dveh svetih bratov. Bila sta grškega izvora in sta znala ustvarjalno uporabiti svojo kulturo ter krščansko sporočilo posredovati slovanskim ljudstvom. Ustvarila sta novo abecedo ter v slovanski jezik prevedla Sveto pismo in bogoslužna besedila. »Tudi danes,« kot je pripomnil papež, »potrebujemo goreče in ustvarjalne evangelizatorje, da bi evangelij dosegel tiste, ki ga še ne poznajo, in bi lahko ponovno namočil tla tam, kjer so se starodavne krščanske korenine posušile.« V tem duhu je papež Frančišek v Bolgariji daroval dve evharistiji s katoliško skupnostjo, ki jo je spodbudil k upanju in rodovitnosti. »Še enkrat se zahvaljujem temu Božjemu ljudstvu, ki mi je pokazalo veliko vere in naklonjenosti.«

Skupaj za mir

Zadnji dogodek v Bolgariji je bilo srečanje s predstavniki različnih verstev. »Skupaj smo prosili Boga za dar miru, medtem ko je skupina otrok nosila prižgane sveče, simbol  vere in upanja.«

Mati Terezija kot podoba Cerkve

V nadaljevanju kateheze je papež Frančišek spregovoril še o obisku Severne Makedonije, kjer se je mudil v torek, 7. maja. Kot je dejal, ga je v Severni Makedoniji spremljala močna duhovna navzočnost svete Matere Terezije iz Kalkute, ki se je rodila v Skopju leta 1910. V svoji domači župniji je prejela zakramente krščanskega uvajanja in se naučila ljubiti Jezusa. »V tej ženi, majhni, a polni moči, zahvaljujoč delovanju Svetega Duha v njej, vidimo podobo Cerkve v tej državi in na drugih periferijah sveta: majhna skupnost, ki s Kristusovo milostjo postane prijeten dom, kjer mnogi najdejo v svojem življenju krepčilo,« je dejal Frančišek, ki je pred spominskim kipom Matere Terezije molil v navzočnosti drugih verskih voditeljev ter skupino revnih oseb. Prav tako je blagoslovil temeljni kamen svetišča, ki bo posvečeno Materi Tereziji.

Gostoljubnost Severne Makedonije

Severna Makedonija je od leta 1991 neodvisna država. Sveti sedež je od vsega začetka podpiral njeno pot. »S svojim obiskom sem želel spodbuditi predvsem njeno sposobnost gostiti različne etnične in verske pripadnosti, kakor tudi njeno prizadevanje pri sprejemanju in pomoči velikega števila migrantov in beguncev v kritičnem obdobju 2015–2016.« Papež je posebej izpostavil velikodušno sprejemanje migrantov, kar po njegovem prepričanju kaže na veličino tega naroda.

Evangeljska nežnost sester Matere Terezije

Z institucionalnega vidika je Severna Makedonija mlada država: »Majhna država, ki se mora odpreti za prostrana obzorja, ne da bi pri tem izgubila lastne korenine.« In ravno zato je po papeževih besedah bilo pomembno, da se je tukaj odvijalo srečanje z mladimi. »Fantje in dekleta različnih krščanskih veroizpovedi in tudi drugih verskih pripadnosti, vsi povezani z željo, da bi v življenju ustvarili nekaj lepega. Spodbudil sem jih, naj sanjajo na veliko in naj tvegajo, kakor mlada Agnes, bodoča Mati Terezija, ter naj poslušajo Božji glas, ki govori v molitvi in mesu bratov v stiski,« je zatrdil sveti oče in priznal, da ga je močno ganila »evangeljska nežnost« sester Matere Terezije. Ta njihova nežnost izvira iz molitve in čaščenja. Sprejemajo vse, vsem se čutijo sestre in matere. Kot je pripomnil, kristjani velikokrat izgubimo to razsežnost nežnosti. »In ko ni nežnosti, postanemo preveč resni, kisli, Te sestre pa so blage s svojo nežnostjo in dejavne v ljubezni. Ko je karitativna ljubezen brez nežnosti in  brez ljubezni, je kakor da vržemo kozarec s kisom. Dejavna ljubezen je radostna, ni kisla. In te sestre so nam v tem zgled.«

Malo kvasu lahko prekvasi vso testo

Poleg pričevanja mladih je papež Frančišek v Skopju prisluhnil tudi pričevanju duhovnikov in posvečenih oseb. Možje in žene, ki so življenje podarili Kristusu. Prej ali slej se soočijo s skušnjavo, da bi rekli: »Gospod, le kaj je ta moj mali dar pred problemi Cerkve in sveta?« Papež jih je zato spomnil, da malo kvasu lahko prekvasi vso testo in da malo dišave lahko s prijetnim vonjem napolni ves prostor.

Bogu zaupati oba naroda

»To je skrivnost Jezusa-Evharistije, ki je seme novega življenja za vse človeštvo,« je dejal sveti oče. Sveta maša, ki jo je daroval na skopskem trgu, na periferiji današnje Evrope, je obnovila čudež Boga, ki z malo kruha in z nekaj ribami, razlomljenimi in razdeljenimi, nahrani množico. »Njegovi obilni Previdnosti zaupajmo sedanjost in prihodnost obeh narodov, ki sem ju obiskal med tem potovanjem,« je sklenil katehezo papež Frančišek ter zbrane povabil, naj Marijo prosijo za blagoslov teh dveh držav, Bolgarije in Severne Makedonije.