Papež prvoobhajancem: Spominjate nas na naše prvo srečanje z Jezusom

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Dragi bratje in sestre, Christos vozkrese! Vesel sem, da lahko pozdravim prvoobhajance in prvoobhajanke, kot tudi njihove starše, sorodnike in prijatelje. Vsem vam namenjam lep pozdrav, ki se uporablja tudi v vaši deželi v tem velikonočnem času: »Christos vozkrese!« Ta pozdrav je izraz veselja nas kristjanov, Jezusovih učencev, saj je On, ki je iz ljubezni dal življenje na križu, da bi uničil greh, vstal in nas napravil za posinovljene otroke Boga Očeta. Veseli smo, ker je On živ in prisoten med nami danes in vedno.

Jezusa vidimo z očmi vere

Vi, dragi otroci, ste prišli sem z vseh koncev te »Dežele vrtnic«, da bi se udeležili čudovitega praznika, za katerega sem prepričan, da ga ne boste nikoli pozabili: vaše prvo srečanje z Jezusom v zakramentu evharistije. Kdo izmed vas bi me lahko vprašal: kako lahko vendar srečamo Jezusa, ki je živel pred mnogo leti in je potem umrl ter bil položen v grob? Res je: Jezus je storil neizmerno dejanje ljubezni, da bi rešil človeštvo vseh časov. V grobu je ostal tri dni, vendar pa vemo – to so nam zagotovili apostoli in mnoge druge priče, ki so ga videle –, da ga je Bog, njegov in naš Oče, obudil. In zdaj je Jezus živ, je tukaj z nami, zato ga lahko danes srečamo v evharistiji. Ne vidimo ga s temi očmi, ampak z očmi vere.

Jezus se ne bo nikoli ločil od nas

Vidim vas oblečene v bele tunike: to je pomembno in lepo znamenje, saj ste praznično oblečeni. Prvo obhajilo je predvsem praznik, v katerem obhajamo Jezusa, ki je želel vedno ostati ob nas in ki se ne bo nikoli ločil od nas. Praznik, ki je bil mogoč zahvaljujoč našim očetom, našim starim staršem, našim družinam, našim skupnostim, ki so nam pomagale rasti v veri.

Spominjate nas na naše prvo srečanje z Jezusom

Da ste prišli sem, v to mesto Rakovski, ste naredili dolgo pot. Vaši duhovniki in kateheti, ki so spremljali vašo veroučno pot, so vas spremljali tudi po poti, na kateri se boste danes srečali z Jezusom in ga sprejeli v svoje srce. Kakor smo slišali v današnjem evangeliju (prim. Jn 6,1-15), je nekega dne čudežno pomnožil pet hlebov in dve ribi, potešil lakoto množice, ki mu je sledila in ga poslušala. Ali ste opazili, kako se je začel čudež? Iz   rok dečka, ki je prinesel to, kar je imel: pet hlebov in dve ribi (glej Jn 6,9). Na isti način, kot vi danes pomagate, da se bo zgodil čudež, ki bo vse nas odrasle, ki smo tukaj, spomnil na prvo srečanje z Jezusom v evharistiji ter se bomo mogli zahvaliti za tisti dan. Danes nam omogočate, da ponovno praznujemo in obhajamo Jezusa, ki je prisoten v Kruhu življenja.

Želeti biti vsak dan bolj združeni z Jezusom

Obstajajo namreč čudeži, ki se lahko zgodijo samo, če imamo takšno srce, kot ga imate vi – sposobno deliti, sanjati, se zahvaljevati, zaupati in spoštovati druge. Prejeti prvo obhajilo pomeni želeti biti vsak dan bolj združeni z Jezusom, rasti v prijateljstvu z njim ter želeti, da bi bili tudi drugi lahko deležni veselja, ki nam ga želi podariti. Gospod vas potrebuje, da bi lahko uresničil čudež, da bi s svojim veseljem dosegel mnogo vaših prijateljev in sorodnikov.

V evharistiji se izraža bratsko občestvo med člani Cerkve

Dragi dečki in drage deklice, vesel sem, da lahko z vami delim ta pomemben trenutek in vam pomagam srečati Jezusa. Resnično živite dan v duhu prijateljstva, duhu veselja in bratstva, v duhu občestva med seboj in z vso Cerkvijo, ki posebej v evharistiji izraža bratsko občestvo med vsemi svojimi člani. Naša osebna izkaznica je tale: Bog je naš Oče, Jezus je naš Brat, Cerkev je naša družina, mi smo bratje, naš zakon je ljubezen.

Zakrament prvega in ne zadnjega obhajila

Želim vas spodbuditi, da bi vedno molili z navdušenjem in veseljem, ki ju imate danes. In zapomnite si, da je to zakrament prvega obhajila, ne pa zadnjega obhajila; danes si zapomnite, da vas Jezus vedno čaka. Zato vam želim, da bi bil danes začetek mnogih obhajil, da bi bilo vaše srce vedno takšno, kot danes, radostno, polno veselja in predvsem hvaležnosti.

Osebna izkaznica kristjana

Ob koncu homilije se je sveti oče zaustavil še v pogovoru z otroki in jim zastavil nekaj vprašanj. Skupaj so naglas ponovili, da so veseli, ker bo v njihova srca prišel Jezus, nato pa jih je papež Frančišek spomnil, da je med homilijo rekel nekaj, kar naj si za vedno zapomnijo – in sicer kakšna je osebna izkaznica kristjana: »Bog je naš oče. Jezus je naš brat, Cerkev je naša mati in naša družina. Mi smo prijatelji. Mi smo bratje. Naš zakon je ljubezen.«

Pred obhajilom

Pred začetkom obhajila je sveti oče otroke spomnil, da bodo kmalu prejeli Jezusa ter jih povabil, naj ne mislijo na druge stvari, ampak samo Nanj. Naj pridejo pred oltar in ga prejmejo v tišini, naj pomislijo, da prvič prihaja k njim; prav tako je dejal, naj pomislijo na svoje starše, katehete, stare starše in prijatelje ter dodal, naj v primeru, da so se s kom sprli, preden pristopijo k obhajilu, tej osebi iz srca odpustijo. Papež je nato obhajal vseh 245 prvoobhajancev, čeprav to ni bilo predvideno.