Papež v Severni Makedoniji: Večversko, večetnično in večkulturno bogastvo države

Andreja Červek – Vatikan

Z besedami zahvale se je papež Frančišek najprej obrnil na bolgarskega predsednika in premierja, zatem pa še na predstavnike verskih skupnosti. Še posebej je pozdravil katoliško skupnost, ki jo je na srečanju zastopal skopski škof in eparh eparhije Blažene Vnebovzete Device Marije v Strumnici-Skopju, ki je – kot je dejal papež – »aktivni in sestavni del vaše družbe ter je v polnosti deležno veselja, skrbi in vsakdanjega življenja vašega ljudstva«. Izpostavil je, da naslednik apostola Petra sedaj prvič prihaja v Severno Makedonijo, in izrazil veselje, da njegov obisk sovpada s 25. obletnico sklenitve diplomatskih odnosov s Svetim sedežem, ki so bili vzpostavljeni nekaj let po neodvisnosti, do katere je prišlo septembra 1991.

Bogastvo tisočletne kulture

»Vaša dežela, most med vzhodom in zahodom in stična točka številnih kulturnih tokov, zgošča mnoge posebne značilnosti te regije. S prefinjenimi pričevanji svoje bizantinske in otomanske preteklosti, z drznimi trdnjavami sredi gora in čudovitimi ikonostasi svojih starodavnih cerkva, ki razodevajo krščansko navzočnost že od apostolskih časov dalje, kaže na polnost in bogastvo tisočletne kulture, ki biva tukaj.« Papež je pripomnil, da pa je to kulturno bogastvo samo zrcalo njihove najdragocenejše in največje dediščine: »Večetnična in večverska sestava obličja vašega naroda, sad bogate zgodovine in, zakaj ne, tudi kompleksna z odnosi, stkanimi skozi stoletja.«

Ta lonec kultur ter etničnih in verskih pripadnosti je postal prostor mirnega in trajnega sobivanja, kjer so se posamezne identitete znale in so se lahko izrazile in razvile brez zanikanja, pritiskov ali diskriminacije drugih. Tako so dale obliko prepletu odnosov in situacij, ki so vam pod tem profilom lahko primer, na katerega se lahko opirate pri vedrem in bratskem sobivanju, v razlikovanju in vzajemnem spoštovanju. »Te posebne značilnosti so istočasno bistvenega pomena za pot tesnejše integracije z evropskimi državami. Upam, da se bo ta integracija odvijala pozitivno za celotno regijo vzhodnega Balkana in da bo potekala vedno v spoštovanju različnosti in temeljnih pravic.«

Tukaj sta namreč tako različna verska pripadnost pravoslavnih, muslimanov, katoličanov, judov in protestantov kakor tudi etnična raznolikost med Makedonci, Albanci, Srbi, Hrvati in osebami drugega izvora ustvarila mozaik, v katerem je vsaka ploščica potrebna za originalnost in lepoto celotne slike. Lepota, ki bo svoj največji sijaj dosegla v takšni meri, v kakršni jo boste znali posredovati novim generacijam in jo sejati v njihovih srcih. Kot je izpostavil papež, ves trud, ki se vlaga, da bi različni verski izrazi in različne etnije našle tla skupnega dogovora v spoštovanju dostojanstva vsake človeške osebe in posledično v zagotavljanju temeljnih svoboščin, ne bo nikoli zaman, ampak bo snoval nujno setev za prihodnost miru in rodovitnosti.

Solidarnost je odraz duše naroda

Papež je v nadaljevanju želel izpostaviti velikodušno delo tako državnih oblasti kot različnih mednarodnih organizacij, Rdečega križa, Karitas in nekaterih nevladnih organizacij pri sprejemanju in nudenju pomoči velikemu številu migrantov in beguncev, ki so prišli iz različnih srednjevzhodnih držav. »Bežali so pred vojnami ali pa pred skrajno revščino, ki so jo pogosto povzročili ravno težki vojni prizori, ter v letih 2015 in 2016 prestopili vaše meje. Večji del jih je bil namenjen proti severu in zahodu Evrope, pri vas pa so našli zaščito. Takojšnja solidarnost, ponujena tistim, ki so se takrat nahajali v največji stiski, saj so izgubili mnogo bližnjih oseb ter tudi dom, delo in domovino, vam je v čast in govori o duši tega naroda, ki s tem, da je tudi sam poznal pomanjkanje, v solidarnosti in razdelitvi dobrin vidi poti vsakega pristnega razvoja. Želim vam, da bi iz verige solidarnosti, ki je zaznamovala tiste izredne razmere, nastal zaklad v korist vsakega prostovoljnega dela, ki je v pomoč v mnogih oblikah stiske in pomanjkanja.«

Sv. Mati Terezija - upravičeno ponosni za to veliko ženo

Frančišek je spregovoril še o sv. Materi Tereziji, ki je spodbujena z Božjo ljubeznijo »iz ljubezni do bližnjega naredila najvišji zakon svojega življenja«. S tem je zbudila občudovanje po vsem svetu in začela poseben in radikalen način služenja zapuščenim, odvrženim in najrevnejšim. Mati Terezija iz Kalkute se je rodila v predmestju Skopja leta 1910 z imenom Agnes Ganxhe Bojaxhiu. Svoj apostolat je opravljala v Indiji vse do ponižnega in popolnega darovanja sebe. Po svojih sestrah je dosegla najrazličnejša geografska in bivanjska področja. Izrazil je veselje, da bo obiskal spominsko hišo Matere Terezije, ki stoji  na kraju, kjer je bila nekoč cerkev Srca Jezusovega, v kateri je bila svetnica krščena dan po rojstvu. »Upravičeno ste ponosni na to veliko žensko,« je dejal zbranim. »Spodbujam vas, da še naprej delate z zavzetostjo, predanostjo in upanjem, da bodo sinovi in hčere te dežele lahko po njenem zgledu odkrili, dosegli in zoreli v poklicanosti, ki jo je Bog sanjal zanje.«

Svetilnik miru, sprejemanja in rodovitne integracije

Papež je ob koncu govora še zatrdil, da je Sveti sedež od začetka neodvisnosti Severne Makedonije pozorno spremljal korake, ki jih je država opravila za napredovanje dialoga in za razumevanje med civilnimi oblastmi in verskimi skupnostmi. »Danes mi Božja previdnost daje priložnost, da vam osebno izrazim svojo bližino in s tem tudi hvaležnost za obisk, ki ga vaša uradna delegacija enkrat na leto opravi v Vatikanu za praznik svetih Cirila in Metoda. Spodbujam vas, da z zaupanjem nadaljujete pot, ki ste jo začeli, da bi iz vaše dežele naredili svetilnik miru, sprejemanja in rodovitne integracije med kulturami, verstvi in ljudstvi. Izhajajoč iz lastnih identitet in dinamizma njihovega kulturnega in civilnega življenja, bodo lahko na ta način gradili skupno usodo ter se odpirali za bogastvo, ki ga nosi vsak med njimi. Naj Bog varuje in blagoslavlja Severno Makedonijo, jo ohranja v slogi in ji podeli blaginjo in veselje!«