Splošna avdienca: Papež začel nov sklop katehez o Apostolskih delih

Andreja Červek – Vatikan

Božja beseda in Sveti Duh

Današnja prva kateheza je slonela na začetnih besedah Apostolskih del: »Po svojem trpljenju jim je z mnogimi znamenji dokazal, da živi […] Naročil jim je, naj ne odhajajo iz Jeruzalema, temveč naj počakajo na Očetovo obljubo, 'o kateri ste slišali od mene; zakaj Janez je krščeval z vodo, vi pa boste v nekaj dneh krščeni v Svetem Duhu'« (Apd 1,3-5).

Kot je razložil papež Frančišek, ta svetopisemska knjiga, ki jo je napisal evangelist Luka, govori o »potovanju evangelija po svetu« in nam pokaže na čudovito zvezo med Božjo besedo in Svetim Duhom, s katero se začenja čas evangelizacije. Protagonist Apostolski del je ravno ta »živahen par« – Beseda in Duh.

Božja beseda je kakor dinamit

Bog pošlje na zemljo svoje sporočilo in njegova beseda teče hitro, kakor beremo v Psalmu (glej Ps 147,4). »Božja beseda teče, je dinamična, namoči vsako zemljo, na katero pade. In kaj je njena moč? Sveti Luka nam pravi, da človeška beseda ne postane učinkovita zaradi retorike, kar je umetnost dobrega govorjenja, temveč zahvaljujoč Svetemu Duhu, ki je 'dýnamis' Boga, Božja dinamika, njegova sila, ki ima moč, da očisti besedo in jo naredi za prinašalko življenja. Ko Duh obišče človeško besedo, ta postane dinamična kakor 'dinamit', kar pomeni, da zmore v srcih prižgati in 'pognati v zrak' vse sheme, odpore in ločitvene zidove, s tem pa odpreti nove poti in razširiti meje Božjega ljudstva,« je zatrdil papež in pojasnil razliko med Svetim pismom in neko zgodovinsko knjigo. Besede v Svetem pismu prihajajo od Svetega Duha, ki jim daje zelo veliko moč ter besedi pomaga, da postane seme svetosti in življenja, da postane učinkovita.

Ta, ki daje doneč odmev in prodornost naši človeški besedi, tako krhki, zmožni celo lagati in se izogibati lastnim odgovornostim, je samo Sveti Duh, po katerem je bil ustvarjen Božji Sin. Duh ga je mazilil in podpiral pri njegovem poslanstvu. Zahvaljujoč Svetemu Duhu je izbral svoje apostole in njihovemu oznanjevanju zagotovil vztrajnost in rodovitnost, kakor zagotavlja danes tudi našemu oznanjevanju.

Krst v Svetem Duhu

Evangelij se sklene z Jezusovim vstajenjem in vnebohodom. In ravno tukaj se začnejo Apostolska dela, z obilnostjo življenja Vstalega, ki se je zlila na njegovo Cerkev. Sveti Luka nam pravi, da je Jezus »po svojem trpljenju z mnogimi znamenji dokazal, da živi: štirideset dni se jim je prikazoval in jim govoril o Božjem kraljestvu« (Apd 1,3). Vstali Jezus opravlja zelo človeška dejanja, na primer jé z učenci, in jih povabi, naj z zaupanjem živijo izpolnitev Očetove obljube. In kaj je Očetova obljuba? »Krščeni boste v Svetem Duhu« (Apd 1,5).

Kot je izpostavil papež: »Krst v Svetem Duhu je namreč izkušnja, ki nam omogoča vstopiti v osebno občestvo z Bogom in predvsem z njegovo univerzalno zveličavno voljo, pri čemer se pridobi odlika parezije, poguma, torej zmožnosti izgovarjati besedo kot Božji otroci, ne samo kot ljudje, ampak kot Božji otroci: to je jasna, svobodna, prodorna beseda, polna ljubezni do Kristusa in bratov.«

Gospod vse daje gratis

Ni se torej treba boriti, da bi si zaslužili ali postali vredni Božjega daru. »Vse je dano zastonj in ob svojem času. Gospod vse daje gratis, zastonj. Zveličanja se ne kupi, se ga ne plača, je zastonjski dar,« je poudaril sveti oče. Na nemir, da bi v naprej poznali čas, ko se bodo zgodili dogodki, ki jih je napovedal, Jezus takole odgovori: »Ni vam dano, da bi vedeli za čase in trenutke, ki jih je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta« (Apd 1,7-8).

Vstali vabi svoje, naj sedanjosti ne živijo v tesnobi, ampak naredijo zavezo s časom, naj znajo čakati razplet svete zgodovine, ki se ni prekinila, ampak se nadaljuje, vedno gre dalje; naj znajo čakati na Božje korake, na Gospoda časa in prostora. Vstali vabi svoje, naj si ne 'zmišljujejo' sami poslanstva, temveč naj čakajo, da Oče razgiba njihova srca s svojih Duhom, da se bodo tako lahko vključili v misijonarsko pričevanje, ki zmore žareti od Jeruzalema do Samarije in prestopiti meje Izraela, da bi doseglo periferije sveta.

Čakati z vztrajno molitvijo

Apostoli to pričakovanje živijo skupaj, kakor Gospodova družina, v zgornji sobi zadnje večerje, kjer so stene še vedno priče daru, s katerim se je Jezus svojim izročil v evharistiji. In kako čakajo moč, 'dýnamis' Boga? »Z vztrajno molitvijo, kakor da jih ne bi bilo mnogo, ampak bi bili eno. Moliti v enosti in z vztrajnostjo. Z molitvijo se namreč premagajo osamljenost, skušnjava in sumničavost, srce pa se odpre za občestvo,« je zatrdil papež. »Navzočnost žena in Marije, Jezusove matere, samo še okrepi to izkušnjo. Od učitelja so se prve naučile pričevati zvestobo ljubezni in moč občestva, ki premaga vsak strah.«

Papež Frančišek je katehezo sklenil s povabilom: »Tudi mi prosimo Gospoda za potrpežljivost, ko čakamo na njegove korake, da si ne bi 'izmišljevali' njegovega dela in bi ostali poslušni v molitvi, pri tem pa klicali Duha in ohranjali umetnost cerkvenega občestva.«