PAPEŽ

Papež Frančišek: Po milosti smo pritegnjeni v ljubezenski pogovor s Presveto Trojico

Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes bomo zaključili s ciklom katehez o »Očenašu«. S temi besedami je papež Frančišek začel katehezo med splošno avdienco na Trgu sv. Petra potem, ko je bil prebran svetopisemski odlomek iz Pisma apostola Pavla Rimljanom: »[Bratje,] saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: ''Aba, Oče!''« (Rim 8,15).

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Sledi Očenaša v Jezusovih molitvah

Rečemo lahko, da se krščanska molitev rodi iz drznosti klicati Boga z imenom »Oče«. To je korenina krščanske molitve, torej reči »Oče« Bogu. Toda potreben je pogum! Ne gre toliko za obrazec, kakor za otroško intimnost, v katero smo uvedeni z milostjo. Jezus je Očetov razodevalec in nam podarja domačnost z Njim. »Ne zapušča nam obrazca, ki bi ga mehanično ponavljali. Kakor velja to za vsako ustno molitev, je Božja Beseda tista, po kateri Sveti Duh uči Božje otroke moliti k svojemu Očetu« (KKC, 2766). Jezus sam je uporabljal različne izraze, ko je molil Očeta. Če s pozornostjo beremo evangelije, odkrijemo, da ti molitveni izrazi, ki se pojavijo na Jezusovih ustnicah, izražajo besedilo »Očenaša«.

Getsemani: Aba

Naprimer ponoči v Getsemaniju Jezus moli na ta način: »Aba, Oče, tebi je vse mogoče! Vzemi ta kelih od mene, vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti« (Mr 14,36). Že smo spomnili na to besedilo Markovega evangelija. Kako se ne more prepoznati v tej molitvi, četudi je kratka, sledi »Očenaša«? Sredi teme Jezus kliče s sinovskim zaupanjem Boga z imenom »Aba«. Četudi čuti strah in tesnobo, prosi, da se izpolni njegova (Očetova) volja.

Odpustite

V drugih evangeljskih odlomkih Jezus vztraja pri svojih učencih, da bi gojili duha molitve. Molitev mora biti vztrajna in predvsem mora prinašati spomin na brate, še posebej ko živimo z njimi težke odnose. Jezus pravi: »In kadar vstanete k molitvi, odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, odpusti vaše prestopke« (Mr 11,25). Kako ne prepoznati v teh izrazih soglasja z Očenašem? In primeri bi lahko bili številni tudi za nas.

Aba! Očka!

V Pavlovih spisih ne najdemo besedila »Očenaš«, pa vendar njegova navzočnost pride na plano v tem čudovitem povzetku, kjer se kristjanov vzklik združi v eno samo besedo: »Aba! (Očka!)« (Prim. Rim 8,15; Gal 4.6).

Molitev k Očetu

V Lukovem evangeliju Jezus popolnoma zadovolji prošnjo svojih učencev potem, ko so ga pogosto videli, kako se je umaknil in poglobil v molitev, so se nekega dne odločili vprašati ga: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence« (Lk 11,1). In tedaj jih je Učitelj naučil molitev k Očetu.

Po milosti smo pritegnjeni v ljubezenski pogovor s Presveto Trojico

Če se vzame Novo zavezo v celoti, se je jasno vidi, da je prvi protagonist vsake krščanske molitve Sveti Duh. Ne pozabimo tega, da je protagonist vsake krščanske molitve Sveti Duh. Mi ne bi mogli nikoli moliti brez moči Svetega Duha. On je, ki moli v nas in nas spodbuja, da dobro molimo. Svetega Duha lahko prosimo, da nas nauči moliti, ker je On tisti protagonist, ki napravi molitev v nas res pravo. On veje v srcu vsakega od nas, ki smo Jezusovi učenci. Duh nas napravlja sposobne moliti kot Božji otroci, kar resnično smo po krstu. Duh nam da moliti v tisti brazdi, ki jo je Jezus zaoral za nas. Skrivnost krščanske molitve je, da smo po milosti pritegnjeni v ljubezenski pogovor s Presveto Trojico.

V tem »moj« je jedro odnosa z Očetom

Jezus je takole molil. Včasih pa je uporabil izraze, ki so prav gotovo daleč od besedila »Očenaš«. Pomislimo na začetne besede 22. psalma, ki jih je Jezus izgovoril na križu: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Mt 27,46). Mar more nebeški Oče zapustiti svojega Sina? Seveda ne. Pa vendar je Jezusa njegova ljubezen do nas pripeljala do te točke, da je doživljal Božjo zapustitev, njegovo oddaljenost, saj je vzel nase vse naše grehe. Pa vendar tudi v tesnobnem kriku ostane »Moj Bog, moj Bog«. V tem »moj« je jedro odnosa z Očetom, je tudi jedro vere in molitve.

Kristjan Očetu pripoveduje o svojih bratih in sestrah po človeštvu

Poglejte zakaj lahko kristjan, izhajajoč iz tega jedra, moli v kateri koli situaciji. Sprejme lahko vse svetopisemske molitve, predvsem psalme, lahko pa tudi moli s tolikimi izrazi, ki so v tisočletjih zgodovine privrele iz srca ljudi. In Očetu ne prenehamo nikoli pripovedovati o svojih bratih in sestrah po človeštvu, da ne bi nihče med njimi, še posebej revni, ostal brez tolažbe in bil deležen ljubezni.

Za molitev moramo postati mali

Na koncu te kateheze lahko ponovimo Jezusovo molitev: »Hvalim te Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim in razodel malim« (Lk 10,21). Za molitev moramo postati mali, da bo Sveti Duh prišel v nas in bo On tisti, ki nas bo vodil v molitvi. Hvala.