Papež Frančišek: Rane preteklosti naj nam ne odvzamejo bratstva

Andreja Červek – Vatikan

»Z veseljem in hvaležen Bogu danes prihajam k vam, dragi bratje in sestre, v to marijansko svetišče, bogato z zgodovino in vero, kamor prihajamo kakor otroci, da bi se srečali s svojo Materjo in se prepoznali kot bratje in sestre,« je papež dejal na začetku homilije in spregovoril o zatekanju k Mariji: »Svetišča, skoraj 'zakramentalni' kraji Cerkve, ki je poljska bolnišnica, varujejo spomin zvestega ljudstva, ki se sredi svojih stisk ne utrudi iskati izvira žive vode, pri katerem se osveži z upanjem. To so kraji praznovanja in obhajanja, solza in prošenj. Prihajamo k Marijinim nogam, brez mnogih besed, in puščamo, da nas ona gleda, saj nas s svojim pogledom vodi k Njemu, ki je pot, resnica in življenje (glej Jn 14,6).«

Romanje kot simbol dialoga, enosti in bratstva

Tega ne počnemo na kakršen koli način – smo romarji. Papež je spomnil, da vsako leto na binkoštno soboto verniki priromajo v svetišče v Șumuleuu Ciucu, da bi počastili zaobljube svojih prednikov ter utrdili vero v Boga in pobožnost do Marije, ki je v svetišču upodobljena z lesenim kipom iz začetka 16. stoletja. »To letno romanje pripada dediščini Transilvanije, a je v čast obema verskima izročiloma, romunski in madžarski. Udeležujejo se ga tudi verniki drugih veroizpovedi. Je simbol dialoga, enosti in bratstva; je poziv k obnovitvi pričevanja vere, ki je postala življenje, in življenja, ki je postalo upanje. Romanje pomeni zavedati se, da kakor ljudstvo prihajamo v svojo hišo. Pomeni zavedati se, da smo ljudstvo.«

Preteklost naj ni ovira za bratsko sobivanje

Kot je izpostavil papež, gre za »ljudstvo, katerega bogastvo sestavlja na tisoče obrazov, kultur, jezikov in tradicij; sveto Božje ljudstvo, ki z Marijo roma in poje o Gospodovem usmiljenju«. Če je v galilejski Kani Marija posredovala pri Jezusu, da je naredil prvi čudež, v vsakem svetišču bedi in posreduje, ne samo pri svojem Sinu, ampak tudi pri vsakem od nas, da nam glasovi in rane, ki povzročajo ločitve in razkosanje, ne bi ukradli bratstva. »Kompleksnih in žalostnih dogodkov iz preteklosti ne gre pozabiti, a prav tako ne smejo predstavljati ovire ali razloga za preprečevanje želenega bratskega sobivanja,« je izpostavil sveti oče.

Romati

V nadaljevanju homilije je papež Frančišek spregovoril o pomenu romanja: »Romati pomeni čutiti se poklicani in spodbujeni, da hodimo skupaj, pri tem pa Gospoda prosimo za milost spremenitve starih in sedanjih zamer in nezaupanja v nove priložnosti za občestvo; pomeni osvoboditi se svojih gotovosti in udobnosti pri iskanju nove dežele, ki nam jo hoče dati Gospod. Romati je izziv, ko odkrijemo in posredujemo skupno življenje, da nas ni strah med seboj se pomešati, se srečati in si pomagati. Romati pomeni sodelovati v tisti nekoliko kaotični množici, ki se lahko spremeni v resnično izkušnjo bratstva, v karavano, ki je vedno solidarna pri oblikovanju zgodovine. Romati ne pomeni toliko gledati, kaj bi lahko bilo, a ni bilo, ampak gledati, kaj nas čaka in kar ne moremo več prelagati. Pomeni verjeti v Gospoda, ki prihaja in ki je med nami, pri tem pa pospeševati in spodbujati solidarnost, bratstvo, željo po dobrem, resnici in pravičnosti. Romati pomeni boriti se, da tisti, ki so včeraj ostali zadaj, postanejo protagonisti jutrišnjega dne in da današnji protagonisti jutri ne bodo puščeni zadaj. In to, bratje in sestre, zahteva rokodelsko delo skupnega tkanja prihodnosti. Zato smo tukaj, da skupaj rečemo: Marija, nauči nas snovati prihodnost.«

Hodimo in hodimo skupaj

Ob koncu homilije je sveti oče še dejal, da nam romanje v to svetišče pomaga obrniti pogled v Marijo in v skrivnost Božje izvolitve: »Dekle iz Nazareta, majhnega galilejskega kraja na periferiji rimskega imperija in tudi na periferiji Izraela, je bilo zmožno odpreti pot revoluciji nežnosti. Skrivnost izvolitve s strani Boga, ki svoje oči usmerja v slabotnega, da bi zbegal močne, tudi nas spodbuja in opogumlja, da kakor ona, kakor Marija, rečemo 'da' in tako prehodimo poti sprave. Bratje in sestre, ne pozabimo: kdor tvega, tega Gospod ne razočara. Hodimo in hodimo skupaj, tvegajmo, pri tem pa pustimo, naj bo evangelij kvas, ki vse prepoji in daje našim ljudem veselje zveličanja, enosti in bratstva.«