S papežem Frančiškom skozi minuli teden (27. maj – 3. junij 2019)

Andreja Červek – Vatikan

Vključujoča družba

Papež Frančišek je v Bukarešto prispel v petek dopoldne in se najprej sestal z romunskim predsednikom Klausom Wernerjem Iohannisom in s premierko Viorico Dăncilă. Sledilo je srečanje s predstavniki oblasti, civilne družbe in z diplomatskim zborom. V govoru je izpostavil pomembnost pozitivnega sodelovanja med političnimi, ekonomskimi, socialnimi in duhovnimi silami: »Treba je hoditi skupaj in se posvetiti najplemenitejši poklicanosti, po kateri mora hrepeneti država: prevzeti odgovornost za skupno dobro svojega naroda. Hoditi skupaj kot način za oblikovanje zgodovine zahteva plemenitost odpovedi nekemu delu svojega pogleda ali nekemu svojemu posebnemu interesu v korist širšega načrta, da bi se tako ustvarilo harmonijo, ki omogoča varno napredovanje proti skupnim ciljem.«

Romunska pravoslavna Cerkve

Na sedežu pravoslavnega patriarhata v Bukarešti sta potekali srečanji papeža Frančiška s patriarhom romunske pravoslavne Cerkve Danielom in s stalnim sinodom. V pravoslavni katedrali je potekalo še skupno molitveno srečanje, med katerim se je molilo Očenaš v latinščini in romunščini ter se pelo katoliške in pravoslavne pesmi. Članom sinoda romunske pravoslavne Cerkve je papež med drugim dejal: »Moramo si pomagati, da se ne bomo prepuščali zapeljevanju kulture sovraštva in individualizma, ki morda ni več ideološka kakor v času ateističnega preganjanja, a vseeno bolj prepričljiva in nič manj materialistična. Pogosto predstavlja pot razvoja, ki je na videz takojšen in odločilen, v resnici pa je brezbrižen in površen. Krhkost vezi, ki se konča z osamitvijo ljudi, se posebej občuti na osnovni celici družbe, družini, in od nas zahteva napor, da stopimo ven in gremo proti trudu naših bratov in sester, zlasti mlajših, in to ne z malodušnostjo in nostalgijo, ampak z željo, da bi posredovali vstalega Jezusa, ki je srce upanja. Potrebno je, da skupaj z bratom ponovno poslušamo Gospodove besede, da bo srce skupaj gorelo in oznanilo ne bo oslabelo. Treba je pustiti, da se nam ogreje srce z močjo Svetega Duha.«

Maša v Bukarešti

Prvi dan v Romuniji je papež sklenil s sveto mašo, ki jo je daroval v katoliški katedrali sv. Jožefa v Bukarešti. V petek je Cerkev obhajala praznik obiskanja Device Marije, zato je papež med homilijo tudi razmišljal o Mariji, ki »hodi,« »sreča« in »se veseli.« Zbrane je povabil, naj se po njenem zgledu ne bojijo biti prinašalci blagoslova ter pobudniki kulture srečanja. »Zrenje Marije nam pomaga usmeriti pogled na mnoge žene, matere in babice teh dežel, ki z žrtvijo in skrivoma, z odpovedjo in prizadevanjem, oblikujejo sedanjost in tkejo sanje prihodnosti. Tiho, vztrajno in neopazno darovanje, ki se ne boji »zavihati rokavov« in vzeti na rame težav, da bi še naprej skrbele za življenje svojih otrok in celotne družine, z upanjem »proti upanju« (Rim 4,18). Živ spomin je dejstvo, da v vašem narodu živi in utripa močna zavest upanja, onkraj vseh okoliščin, ki bi ga mogle zatemniti ali bi ga želele ugasniti. S pogledom na Marijo in na mnoga materinska obličja, se občuti in goji prostor za upanje, ki ustvarja in odpira prihodnost. Odločno recimo: v naših ljudeh je prostor za upanje. Zato Marija hodi in nas vabi, da bi hodili skupaj.«

Ob Marijinih nogah

V soboto, 1. junija, je papež Frančišek obiskal marijansko romarsko svetišče v Șumuleuu Ciucu, kjer je tudi daroval sveto mašo. »Svetišča, skoraj 'zakramentalni' kraji Cerkve, ki je poljska bolnišnica, varujejo spomin zvestega ljudstva, ki se sredi svojih stisk ne utrudi iskati izvira žive vode, pri katerem se osveži z upanjem. To so kraji praznovanja in obhajanja, solza in prošenj. Prihajamo k Marijinim nogam, brez mnogih besed, in puščamo, da nas ona gleda, saj nas s svojim pogledom vodi k Njemu, ki je pot, resnica in življenje,« je dejal papež med homilijo.

Srečanje z mladimi in družinami

Z mladimi Romuni in z družinami se je sveti oče srečal v mestu Iaşi. Govoril jim je o pomenu korenin, sanj ter vere, prejete v družini. »Vera ne kotira na borzi in ni naprodaj. Lahko se zdi, da ne služi ničemur. Vendar pa je vera dar, ki ohranja živo globoko in lepo gotovost: to, da smo otroci, ljubljeni Božji otroci. Bog ljubi z Očetovsko ljubeznijo: vsako življenje, vsakdo izmed nas mu pripada. Gre za pripadnost otrok, pa tudi vnukov, zakoncev, starih staršev, prijateljev, sosedov; pripadnost bratov. Hudi duh razdeljuje, razkropi, ločuje in ustvarja razprtije, seje nezaupanje. Želi, da živimo odklopljeni od drugih in od samih sebe. Nasprotno pa nas Sveti Duh spominja, da nismo anonimna, abstraktna bitja, bitja brez obličja, brez zgodovine, brez identitete. Nismo ne prazna ne površinska bitja.«

Beatifikacija sedmih grškokatoliških škofov

Nedeljo, zadnji dan obiska Romunije, je papež preživel v mestu Blaj, kjer je vodil božansko liturgijo z beatifikacijo sedmih grškokatoliških škofov. »Rad bi vas opogumil, da luč evangelija ponesete našim sodobnikom in se tako kot naši blaženi še naprej bojujete proti novim ideologijam, ki se pojavljajo. Sedaj je na nas, da se borimo, kakor so se oni bojevali v tistih časih. Bodite priče svobode in usmiljenja, medtem ko bratstvu in dialogu dajete večjo veljavo kot pa ločitvam, ko spodbujate bratstvo krvi, ki izvira iz obdobja trpljenja, ko so kristjani, ki so bili v zgodovini razdeljeni, postali bližji in bolj solidarni,« je papež dejal med homilijo.

Srečanje z romsko skupnostjo

Zadnji dogodek papeževega tridnevnega obiska Romunije je bilo srečanje z romsko skupnostjo. V nagovoru je izpostavil, da je v Kristusovi Cerkvi prostor za vse. Kot je dejal, so v zgodovini človeštva vedno Abeli in Kajti: »Je stegnjena roka in je roka, ki tolče. Je odprtost za srečanje in je zaprtost spopada. Je sprejemanje in je odpadek. Je tisti, ki v drugem vidi brata, in je tisti, ki v njem vidi oviro na svoji poti. Je civilizacija ljubezni in je civilizacija sovraštva. Vsak dan je izbira med Abelom in Kajnom. Kakor na križišču, se pred nami velikokrat pojavi odločilna izbira: prehoditi pot sprave ali pot maščevanja. Izberimo Jezusovo pot. To je pot, ki nas stane napora, vendar pa je pot, ki vodi v mir. Gre pa preko odpuščanja. Ne pustimo se povleči v zamere, ki se kuhajo v nas – nič mržnje. Kajti nobeno zlo ne popravi drugega zla, nobeno maščevanje ne zadosti pravici, nobeno obžalovanje ni dobro za srce, nobena zaprtost ne približuje.«

Ostali dogodki minulega tedna

V začetku minulega tedna je sveti oče imel še nekaj srečanj v Vatikanu. V ponedeljek, 27. maja, je v avdienco sprejel člane Caritas Internationalis, ki so v Rimu imeli generalno zasedanje. Govoril je o dejavni ljubezni, celostnem razvoju in občestvu. Opozoril je, da dejavna ljubezen, karitativnost, ni humanitarnost, karitativni delavci pa niso neki funkcionarji. Dejavna ljubezen ni neka ideja ali neko pobožno čustvo, ampak je izkustveno srečanje s Kristusom. Je pripravljenost živeti s srcem Boga, ki nam ne pravi, naj imamo do revnih neko splošno ljubezen, čustvo, solidarnost itd., ampak naj se v njih srečamo z Njim samim, s slogom uboštva.

Sveti oče je nagovoril finančne ministre različnih držav, ki so se v Vatikanu udeležili srečanja o podnebnih spremembah. Simpozij je organizirala Papeška akademija znanosti. Udeležili so se ga finančni ministri različnih držav. Papež Frančišek je v govoru zastavil nekaj ciljev za zaščito našega planeta, h katerim bi se s skupnimi močmi morale usmeriti vse države. »Zdi se, da so v našem času profiti in izgube bolj upoštevani kot pa življenja in smrti in da ima čisti dobiček podjetja prednost pred neskončno vrednostjo človeštva,« je dejal papež. »Vi ste tukaj, da pomagate zaustaviti krizo, ki svet vodi v katastrofo.«

Papež Frančišek je v sredo med splošno avdienco začel nov cikel katehez o Apostolskih delih. Povabil je, naj s potrpežljivo molitvijo čakamo na izpolnitev Gospodovih obljub. »Ni se torej treba boriti, da bi si zaslužili ali postali vredni Božjega daru. Vse je dano zastonj in ob svojem času. Gospod vse daje gratis, zastonj. Zveličanja se ne kupi, se ga ne plača, je zastonjski dar. Na nemir, da bi v naprej poznali čas, ko se bodo zgodili dogodki, ki jih je napovedal, Jezus takole odgovori: 'Ni vam dano, da bi vedeli za čase in trenutke, ki jih je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta' (Apd 1,7-8). Vstali svoje vabi, naj sedanjosti ne živijo v tesnobi, ampak naj naredijo zavezo s časom, naj znajo čakati razplet svete zgodovine, ki se ni prekinila, ampak se nadaljuje, vedno gre dalje; naj znajo čakati na Božje korake, na Gospoda časa in prostora. Vstali vabi svoje, naj si ne 'zmišljujejo' sami poslanstva, temveč naj čakajo, da Oče razgiba njihova srca s svojih Duhom, da se bodo tako lahko vključili v misijonarsko pričevanje, ki zmore žareti od Jeruzalema do Samarije in prestopiti meje Izraela, da bi doseglo periferije sveta.«