Papež patriarhu Bartolomeju poklonil relikvije sv. Petra
Andreja Červek – Vatikan
Delegacija carigrajskega ekumenskega patriarhata se je na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, v soboto, 29. junija 2019, udeležila maše, ki jo je papež daroval v vatikanski baziliki. Frančišek in pravoslavni nadškof Job sta ob koncu maše skupaj molila pred grobom sv. Petra pod glavnim oltarjem. Po maši je papež nadškofu dejal, da želi Bartolomeju, »svojemu bratu«, nekaj pokloniti. Odpravila sta se v vatikansko apostolsko palačo in se napotila v kapelo papeškega stanovanja. Papež Frančišek je vzel relikviarij z relikvijo apostola Petra, ki je pripadal Pavlu VI., in ga dal nadškofu Jobu. Patriarh Bartolomej je novico sprejel z velikim veseljem. Relikvijo sv. Petra mu je včeraj zjutraj v Istanbulu izročil msgr. Andrea Palmieri, podtajnik Papeškega sveta za pospeševanje enosti med kristjani.
Andrea Tornielli: Še bolj utrjeni odnosi med Rimom in Carigradom
»S tem darom so se še bolj utrdili odnosi med Rimom in Carigradom,« je dogodek komentiral Andrea Tornielli, uredniški direktor Dikasterija za komunikacijo, ter pri tem spomnil na papeža Pavla VI., ki je bil protagonist temeljnih korakov na ekumenski poti po svojem zgodovinskem srečanju s patriarhom Atenagorom v Jeruzalemu. »Dar, ki ga je papež Frančišek, naslednik apostola Petra, hotel brez predhodnega obvestila pokloniti carigrajskemu patriarhu Bartolomeju, nasledniku apostola Andreja, je neločljivo povezan s spominom na sv. Pavla VI. On je bil namreč tisti, ki je 26. junija 1968, dva dni po slovesnem zaključku leta vere, med sredino splošno avdienco nepričakovano sporočil, da so bile najdene relikvije, ki se pripisujejo Petru.«
Izkopavanja pod vatikansko baziliko so se začela junija 1939 na željo papeža Pija XII. Dela in raziskovanja so potekala deset let in privedla do odkritja apostolovega groba, ne pa njegovih relikvij. Raziskave so se ponovno začele leta 1952, vanje pa je bila vključena tudi arheologinja Margherita Guarducci. Pod glavnim oltarjem so odkrili majhno nagrobno nišo, ki je bila pritrjena na zid iz leta 150, tako imenovani 'rdeči zid'. Bil je rdeče barve in še posebej dragocen zaradi številnih grafitov, ki jih je Guarduccijeva začela dešifrirati. Vsi zapisi so vsebovali molitev k Petru, včasih pa sta ob njih bili tudi imeni Kristus in Marija. Bistven je eden od teh grafitov, ki izhaja iz leta 160, in kjer v grščini beremo Petros eni, kar pomeni Peter je tu notri. Zapis je torej označeval konkretno mesto, kjer je bil pokopan apostol. Guarduccijeva je tako našla majhno škatlo s kostmi, ki so jih zatem znanstveno analizirali. Rezultati so pokazali, da kosti pripadajo enemu samemu moškemu krepke postave, ki je umrl v zrelih letih. Prekrite so bile z zemljo in zavite v laneno tkanino, ki je bila vijolične barve ter okrašena z zlatom, kar kaže, da je šlo za zelo poseben pokop.
Papež Pavel VI. je 26. junija 1968 javno sporočil, da so bile identificirane relikvije sv. Petra. Kosti so bile zatem položene v nekropolo pod baziliko sv. Petra, kjer se nahajajo tudi danes. Pavel VI. je devet koščkov shranil v zasebni kapeli papeškega stanovanja, v bronastem zabojčku z napisom v latinščini: »Od kosti, ki so bile odkrite v podzemnem grobu vatikanske bazilike in ki se pripisujejo blaženemu Petru Apostolu.« Ta isti relikviarij je bil izpostavljen med sklepno sveto mašo, ki jo papež Frančišek daroval ob koncu leta vere, 24. novembra 2013.
