Papež v intervjuju o Evropi, migracijah, podnebnih spremembah in sinodi za Amazonijo

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Evropa je dediščina, ki se ne sme in ne more razpustiti

Sveti oče je na začetku intervjuja poudaril, da je potrebno Evropo rešiti, ker je dediščina, ki »se ne more in ne sme razpustiti«. Ponovno mora postati takšna, kot so jo »sanjali ustanovni očetje«, pri čemer se je potrebno zavedati, da staro celino poleg geografske povezujeta tudi zgodovinska in kulturna enotnost. Z leti je Evropa »oslabela, tudi zaradi nekaterih težav pri vodenju ter notranjih nesoglasij.« Kljub temu pa papež po volitvah upa na nov začetek. Tako je izrazil tudi svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da Evropsko komisijo vodi ženska. Po njegovem mnenju je lahko ženska primerna »za to, da bi se poživil zagon ustanovnih očetov,« saj »so ženske sposobne združevati in povezovati.«

»Najprej Evropa, nato vsakdo izmed nas«

Največji izziv za Evropo je dialog, je nadaljeval sveti oče: »Med stranmi, med ljudmi. Miselni mehanizem za vsakim razmišljanjem mora biti "najprej Evropa, nato vsakdo izmed nas." V Evropski uniji se je potrebno pogovarjati, soočati, spoznavati.« Da pa bi do tega prišlo, »je potrebno tudi poslušanje,« medtem ko zelo pogosto vidimo zgolj »kompromisne monologe.«

Identiteta je bogastvo, ki ga je potrebno integrirati

Papež Frančišek ob tem spomni, da je za dialog potrebno izhajati iz lastne identitete. Pri tem navede primer ekumenskega dialoga, pri katerem je potrebno izhajati iz pripadnosti lastni veri: kot katoličan si ne morem prizadevati za ekumenizem, če ne izhajam iz katoliške vere, drugi mora to storiti kot protestant oz. pravoslavni … »Za lastno identiteto se namreč ne pogaja, ampak se jo integrira. Identiteta je bogastvo – kulturno, narodno, zgodovinsko in umetniško – ki je lastno vsaki državi, vendar pa ga je potrebno integrirati preko dialoga.«

Odpreti se identitetam drugih

Po papeževem mnenju do težav pride tedaj, kadar se pretirava in kadar poudarjanje lastne identitete postane sinonim za zaprtost. Zato se je potrebno, izhajajoč »iz lastne identitete, odpreti za dialog, da bi iz identitete drugih mogli prejeti nekaj večjega. Nikoli ne smemo pozabiti, da je celota veliko več kot del. V tem smislu je suverenizem nevaren, saj predstavlja »držo izoliranosti,« je še poudaril sveti oče.

Sovranizem in populizem sta pretiravanji

Na vprašanje, katere so nevarnosti sovranizma, je odgovoril, da gre v prvi vrsti za odnos izoliranosti. Pri tem je izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da se danes »slišijo govori, ki spominjajo na Hitlerjev govor iz leta 1934. "Najprej mi. Mi."« Pri tem spomni, da »mora biti država suverena, ne pa zaprta.« »Sovranizem je pretiravanje, ki se vedno slabo konča: vodi v vojne.« Papež opozori, da je eden izmed načinov za vsiljevanje drže, ki vodi v sovranizme, populizem. Le-tega pa se ne sme zamešati z »ljudskostjo«, ki pomeni kulturo ljudstva in možnost, da se le-to izrazi.

Migranti: najpomembnejša je pravica do življenja

Naslednje vprašanje, o katerem je spregovoril papež Frančišek v intervjuju, je bilo povezano z migranti in s sprejemanjem. Tudi tokrat je ponovno poudaril, da so kriteriji, ki jim je potrebno slediti, naslednji: sprejeti, spremljati, pospeševati in integrirati. Pri vsem tem pa se ne sme pozabiti na pravico do življenja, ki je najpomembnejša, ter se spominjati situacij vojne in lakote, iz katerih prihajajo osebe, ki bežijo z Bližnjega vzhoda in iz Afrike. Hkrati pa morajo »vlade razmišljati in delovati preudarno glede tega, koliko migrantov lahko sprejmejo.«  

Dialog z drugimi državami

Po besedah svetega očeta se lahko tudi ta situacija razreši preko dialoga z drugimi državami ter z ustvarjalnostjo. Pri tem spomni na države, katerim primanjkujejo delavci na področju kmetijstva ter na več krajev v eni izmed evropskih držav, ki so napol prazni zaradi demografskega padca. »Tja bi lahko preselili nekatere skupnosti migrantov, ki bi med drugim lahko poživili gospodarstvo tega področja,« je predlagal papež.

Sinoda o Amazoniji je »urgentna«

Zadnji del pogovora pa je bil namenjen bližnji sinodi o Amazoniji, ki bo potekala oktobra letos v Vatikanu. Gre za sinodo, ki je »otrok okrožnice Laudato si',« pri čemer papež ponovno poudari, da ne gre za »zeleno okrožnico«, ampak za »socialno okrožnico, ki temelji na varovanju stvarstva. Lahko bi rekli, da je tokratna sinoda tudi »urgentna.« Sveti oče na tem mestu izrazi svojo pretresenost nad dejstvom, da je človeštvo že 29. julija porabilo vse naravne vire, ki jih je imelo na razpolago za tekoče leto. To nam skupaj s taljenjem ledenikov na Islandiji in Grenlandiji, s požari v Sibiriji, povečanjem plastičnih odpadkov v morju ter z nevarnostjo zvišanja morske gladine kaže, da se planet nahaja »v situaciji izrednega stanja.«

Sinoda: delo občestva, ne srečanje znanstvenikov

»Sinoda ni srečanje znanstvenikov ali politikov,« je spomnil papež. »Ni parlament, ampak nekaj povsem drugega. Izhaja iz Cerkve in zato bo njena razsežnost misijonarska in evangelizatorska. Šlo bo za delo občestva, ki ga vodi Sveti Duh.« Na vprašanje, če bo ena izmed glavnih tematik sinode možnost, da bi zaradi pomanjkanja duhovnikov posvetili starejše poročene moške, je papež je odločno odvrnil, da ne, ampak gre le za eno izmed tematik v delovnem dokumentu. Med poglavitni točkami bosta po besedah svetega očeta poslanstvo evangelizacije in različni načini evangelizacije.

Amazonija je ključnega pomena za prihodnost planeta

Razlog, da je pozornost tokrat usmerjena na področje Amazonije, ki vključuje devet držav, je dejstvo, da gre za regijo, ki je ključnega pomena, saj »skupaj z oceani odločilno vpliva na preživetje planeta. Večji del kisika, ki ga vdihujemo, prihaja od tam. Zato izsekavati gozdove pomeni umoriti človeštvo. Čudovito je tudi bogastvo rastlinske in živalske amazonske bioraznolikosti.«

Ovira: ekonomski in politični interesi

Med ovirami za varovanje Amazonije papež navede ekonomske in politične interese prevladujočih družbenih sektorjev. Po njegovem mnenju bi morala politika odpraviti svojo sovpletenost in korupcijo ter »prevzeti konkretne odgovornosti, kot so denimo primeri rudnikov, ki se nahajajo na zemeljskem površju in zastrupljajo vodo ter povzročajo mnoge bolezni.«

Večja ozaveščenost, mladi so prihodnost

Ob koncu intervjuja za Vatican Insider pa je sveti oče pritrdilno odgovoril na vprašanje, če opazi večjo ozaveščenost glede okoljske tematike in podnebnih sprememb. Pri tem je omenil predvsem gibanja mladih naravovarstvenikov ter dejal, da ga je nagovoril eden izmed njihovih plakatov, na katerem je pisalo: »Prihodnost smo mi!«

Pomen našega vsakodnevnega ravnanja

Papež je zaključil z besedami, da se s svojim vsakodnevnim ravnanjem – npr. z ločevanjem odpadkov ter varčevanjem z vodo – odločilno zoperstavimo omenjenemu problemu. Gre namreč za »konkretna dejanja in predvsem za to, da se ustvarja in širi kultura, ki ne onesnažuje stvarstva.«