S papežem Frančiškom skozi minuli teden: Mozambik, Madagaskar in Mavricij (4.-10. september 2019)

Andreja Červek – Vatikan

Mozambik. Upanje, mir, sprava

Mozambik je bil prva država, ki je sprejela papeža Frančiška med njegovim 31. mednarodnim apostolskim potovanjem. Ma mozambiških tleh je sveti oče pristal v sredo zvečer, 4. septembra, prva srečanja pa so se začela naslednji dan. V prestolnici Maputo se je najprej srečal z državnim predsednikom in predstavniki državnih in civilnih oblasti.

Mozambiška duša pa se je v vsej razsežnosti razbohotila med medverskim srečanjem z mladimi, ki so papeža sprejeli s pesmijo in plesom. Sveti oče jim je govoril o sanjah: »Vedno gre za to, da sanjamo skupaj, kot to počnete danes. Sanjajte z drugimi, nikoli proti njim; sanjajte tako, kot ste sanjali in pripravljali to srečanje: vsi povezani in brez ovir. To je del nove strani v zgodovini Mozambika […] Najlepše sanje se osvojijo v upanju, potrpežljivosti in trudu, brez naglice. Hkrati pa se ne smemo ustavljati zaradi negotovosti, ne sme nas biti strah tvegati in delati napak. Najlepše stvari dozorijo sčasoma in če ti nekaj prvič ni šlo dobro, se ne boj poskusiti znova in znova. Ne boj se, da bi se zmotil! Lahko se tisočkrat zmotimo, vendar ne zapadimo v zmoto, da bi se ustavili, ker prvič nekaj ni šlo dobro. Najhujša napaka bi bila, da bi se zaradi tesnobe odrekli sanjam in želji po boljši državi.«

V maputski stolni cerkvi se je papež srečal z mozambiškimi škofi, duhovniki, redovnicami in redovniki, semeniščniki in katehisti. Med drugim jim je dejal: »Prenova poklicanosti pogosto potrebuje preverbo, če so naša utrujenost in naše zaskrbljenosti povezane z določeno posvetno duhovnostjo, ki jo narekuje čar tisočih potrošniških ponudb; ne smemo si jih naprtiti na ramena, da bi lahko svobodno hodili po poteh, ki vodijo v ljubezen do naših bratov in sester, do Gospodove črede, do ovac, ki čakajo na glas svojih pastirjev.«

V Mozambiku je sveti oče obiskal tudi Dom »Matej 25«, ki nudi hrano ter higiensko in zdravstveno oskrbo otrokom in mladim z ulice, ter bolnišnico v Zimpetu, kjer se zdravijo bolniki z aidsom in okuženi z virusom HIV.

Tik pred sklepom dvodnevnega obiska v Mozambiku je papež Frančišek na stadionu v Zimpetu daroval sveto mašo. Pri homiliji je vernike spodbudil: »Jezus nas s svojimi besedami spodbuja, da bi bili protagonisti drugačnega načina življenja, načina, ki je lasten njegovemu kraljestvu: tukaj in zdaj, semena veselja in upanja, miru in sprave. To, kar v nas vlije Duh, ni navdušujoč aktivizem, ampak predvsem pozorna ljubezen do drugega, ki ga prepoznamo in cenimo kot brata vse do te mere, da občutimo njegovo življenje in njegovo bolečino kot svoje življenje in svojo bolečino. To je najboljši termometer za odkrivanje vsakovrstnih ideologij, ki skušajo revne in krivice uporabiti v prid osebnih ali političnih interesov. Le tako bomo lahko, kjerkoli bomo, semena in orodja miru ter semena in orodja sprave.«

Madagaskar. Papež Frančišek, sejalec miru in upanja

Na Madagaskar je sveti oče prispel v petek, 6. septembra, pozno popoldne. V soboto so se v prestolnici Antananarivo zvrstila prva srečanja, najprej z državnim predsednikom ter predstavniki državnih in civilnih oblasti. Sledila je molitvena ura s kontemplativnimi sestrami v samostanu bosonogih karmeličank v Antananarivu. »Drage kontemplativne sestre,« je papež nagovoril zbrane, »brez vas, kaj bi bilo s Cerkvijo in s tistimi, ki živijo na človeških obrobjih Madagaskarja? Kaj bi se zgodilo z vsemi tistimi, ki delujejo v prvi vrsti evangelizacije in tukaj še posebej v zelo nestalnih, težkih in včasih zelo nevarnih pogojih? Vsi se opirajo na vašo molitev in na nenehno obnovljen dar vašega življenja, na dar, ki je zelo dragocen v očeh Boga, ki vam omogoča udeležbo pri skrivnosti odreševanja te dežele in ljubljenih oseb, ki v njej prebivajo.«

V soboto popoldne se je papež sestal tudi z malgaškimi škofi in obiskal grob blažene Viktorije Rasoamanarivo. Zvečer pa je bila na programu vigilija z mladimi Malgaši. Papež jih je odločno izzval: »Gospod je tisti, ki vas vabi, da bi bili graditelji prihodnosti. Vi boste graditelji prihodnosti! Vabi vas, da bi dali prispevek, ki ga morete dati samo vi, z veseljem in svežino svoje vere. Vsakega izmed vas – tebe, tebe, tebe, tebe, tebe, tebe – vprašam te in te vabim, da se vprašaš: Ali Gospod lahko računa nate? Ali lahko tvoje malgaško ljudstvo računa nate? Ali tvoja domovina, Madagaskar, lahko računa nate?«

Nedelja, 8. september, se je začela s sveto mašo v Antananarivu. Na prostrani planjavi Soamandrakizay se je zbralo približno milijon vernikov. Papež je med homilijo dejal, da Jezus želi svoje učence pripraviti na praznovanje prihoda Božjega kraljestva, s tem da jih osvobodi od tiste uničujoče ovire, ki je eden od najslabših suženjstev: živeti sami zase. »Gre za skušnjavo, da bi se zaprli v svoj mali svet, s čimer pustimo malo prostora za druge: reveži več ne pridejo notri, Božjega glasu se več ne posluša, ne uživa se več sladkega veselja njegove ljubezni, ne utripa več navdušenje nad delanjem dobrega … Mnogi se v tej zaprtosti lahko na videz čutijo varne, a na koncu postanejo zamerljive osebe, ki se pritožujejo in so brez življenja. To ni odločitev za dostojno in izpolnjeno življenje, to ni Božja želja za nas, to ni pot Duha, ki izvira iz srca Kristusa vstalega.«

Najbolj ganljiv dogodek na Madagaskarju pa je nedvomno bil papežev obisk Akamasoe, »Mesta prijateljstva«, ki ga je pred 30. leti ustanovil misijonar Pedro Opeka. Kraj je nastal na smetišču Antananariva in sicer tako, da je predlagal skromno plačo tistim, ki so želeli delati v kamnolomu granita, kar jim je omogočalo dostojnejše življenje. Danes je v ta projekt vključenih 25.000 oseb, ki živijo v okoliških vaseh. Vsako leto za pomoč v Akamasoi zaprosi 30.000 ljudi, šolo pa obiskuje 14.000 oseb. Nedeljske maše se udeleži okoli 8.000 ljudi.

Svetega očeta je v avditoriju s pesmijo in plesom pričakalo okoli 8000 otrok in mladih. Papež jih je spodbudil: »Nikoli se ne predajte pred pogubnimi učinki revščine; nikoli ne popustite pred skušnjavami lahkega življenja ali zapiranja vase. Dragi mladi, to delo, ki so ga izvršili vaši predniki, je pred vami, da ga nadaljujete. Moč za to boste našli v svoji veri in v živem pričevanju, ki se oblikuje v vašem življenju. Naj poženejo v vas darovi, ki vam jih je dal Bog. Prosite ga, naj vam pomaga, da boste vstopili v velikodušno služenje svojim bratom in sestram. Tako Akamasoa ne bo samo zgled za prihodnje rodove, ampak predvsem izhodiščna točka za od Boga navdihnjeno delo, ki se bo dokončno razvilo v taki meri, v kakršni bo še naprej pričevalo o njegovi ljubezni do sedanjih in prihodnjih rodov.« Papež je v Akamasoi obiskal tudi kamnolom Mahatazana, kjer je zmolil molitev za delavce.

Zadnje srečanje na Madagaskarju je sveti oče namenil duhovnikom, posvečenim osebam in bogoslovcem. »Zmagovit boj je boj, ki ga bijemo proti nevednosti, ko preskrbimo izobrazbo. Božjo navzočnost prinašamo tudi takrat, kadar nekdo pomaga spoštovati vse ustvarjene stvari in se izogiba temu, da bi bile uporabljene ali izkoriščane. Znamenja vaše zmage so tudi posaditi drevo ali pripeljati pitno vodo neki družini. Kakšno znamenje poraza zla je, kadar si prizadevate, da tisoče ljudi spet pridobi zdravje! Nadaljujte s temi bitkami, a vedno v molitvi in hvaljenju, v hvaljenju Boga,« jih je spodbudil sveti oče.

Mavricij. Papež Frančišek, romar miru

Na Mavriciju se je papež mudil v ponedeljek, 9. septembra. Na programu sta bila dva osrednja javna dogodka. Dopoldne je v prestolnici Port Louis daroval sveto mašo in vernikom spregovoril o blagrih ter jih spodbudil k veselju krščanskega življenja. Med drugim je dejal:  »Misijonarski zagon ima mlado obličje in zmore pomlajati. Prav mladi so tisti, ki mu lahko s svojo življenjsko silo in predanostjo prinašajo lepoto in svežino, ki sta značilni za mladost, ko spodbujajo krščansko skupnost, da bi se prenovila, in nas vabijo, da bi se odpravili novim obzorjem naproti […] Molimo, dragi bratje in sestre, za naše skupnosti, da bi s tem, ko bi pričevale o veselju krščanskega življenja, videle cveteti poklicanost k svetosti v različnih oblikah življenja, ki nam jih predlaga Sveti Duh.«

Drugi dogodek je bilo srečanje z mavricijskim predsednikom in predstavniki državnih in civilnih oblasti. »V sedanjem kontekstu, pogosto vidimo, da ekonomska rast ni vedno v korist vseh in da pušča ob strani določeno število oseb, predvsem mladih. Zato bi vas želel spodbuditi, da razvijate ekonomsko politiko, ki je usmerjena v osebe in zna na prvo mesto postavljati boljšo porazdelitev dohodkov, ustvarjanje zaposlitvenih možnosti in celostno vlaganje v najrevnejše. Spodbuditi, da ne podležete skušnjavi malikovalskega ekonomskega modela, ki hoče žrtvovati človeška življenja na oltarju špekulacij in dobičkonosnosti, ki upošteva le takojšnji dobiček v škodo najrevnejših, okolja in njegovih virov,« je dejal papež in sklenil: »Iz srca želim, naj Bog blagoslovi vaš narod in vsa prizadevanja za podpiranje srečanja med kulturami, civilnimi stvarnostmi in različnimi verskimi izročili na področju pospeševanja pravične družbe, ki ne pozablja svojih otrok, predvsem ne najpotrebnejših. Naj vas njegova ljubezen in njegovo usmiljenje še naprej spremljata in varujeta!«