Izšla poslanica za svetovni dan bolnikov: Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi

Andreja Červek – Vatikan

Izšla je poslanica papeža Frančiška za letošnji 28. svetovni dan bolnikov, ki bo potekal 11. februarja. Za naslov je izbran stavek iz Matejevega evangelija: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28). Te Jezusove besede kažejo na »skrivnostno pot milosti, ki se razodeva preprostim in ki daje počitek obteženim in utrujenim«. Izražajo »solidarnost Sina človekovega, Jezusa Kristusa, do prizadetega in trpečega človeštva«.

Jezus ponuja svoje usmiljenje

Kot zapiše papež, ob 28. svetovnem dnevu bolnikov Jezus namenja to povabilo bolnim in zatiranim, revnim, ki znajo neposredno biti odvisni od Boga in ki, ranjeni s težo preizkušnje, potrebujejo ozdravitev. »Jezus Kristus tistemu, ki živi tesnobo svoje situacije krhkosti, bolečine in šibkosti, ne postavlja zakonov, ampak ponuja svoje usmiljenje, torej svojo osebno okrepitev. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki se zavedajo, kajti gledajo v globino, niso brezbrižne, ampak se ustavijo in sprejmejo vsega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, brez zavračanja kogar koli, pri tem pa vsakega vabijo, da vstopi v njegovo življenje in doživi nežnost.«

Kdor doživi tolažbo, lahko daje tolažbo

Jezus goji takšna čustva, ker je on sam postal slaboten, ko je doživel človeško trpljenje in od Očeta prejel počitek. »Samo kdor to izkusi v prvi osebi, je lahko tolažba za drugega,« izpostavi papež. Obstajajo različne oblike velikega trpljenja, neozdravljive in kronične bolezni, bolezni, ki potrebujejo rehabilitacijo in paliativno oskrbo, psihične patologije, različne invalidnosti, otroške in starostne bolezni … V teh okoliščinah se včasih opaža pomanjkanje človečnosti in zato je nujen osebni pristop k bolniku, s tem da se k zdravljenju doda oskrba za celostno človeško ozdravitev. V bolezni oseba ne čuti le pojemanje lastne fizične integritete, ampak tudi odnosne, razumske, čustvene in duhovne razsežnosti. Zato poleg terapij potrebuje tudi podporo, skrb, pozornost, skratka, ljubezen. Poleg tega pa je ob bolniku tudi družina, ki trpi in tudi sama potrebuje tolažbo in bližino.

Cerkev kot gostišče dobrega samarijana

Papež se obrne na same bolnike: »Dragi bolni bratje in sestre, bolezen vas na poseben način postavlja med tiste, ki 'utrujeni in obteženi' pritegujejo Jezusov pogled in srce. Od tu prihaja luč za vaše temne trenutke, upanje za vašo obupanost. Vabi vas, da greste k Njemu: 'Pridite.' V njem bodo namreč nemir in vprašanja, ki se v tej noči telesa in duha dvigajo v vas, našle moč, da se jih prestane. Ja, Kristus nam ni dal receptov, ampak nas s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem osvobaja zla.«

In ker bolniki zagotovo potrebujejo kraj, kjer se lahko odpočijejo, papež Frančišek zagotavlja, da želi Cerkev biti »vedno bolj in vedno boljše 'gostišče' dobrega samarijana, ki je Kristus (glej Lk 10,34), torej hiša, kjer lahko najdete milost, ki se izraža v domačnosti, sprejemanju, tolažbi«. »V tej hiši boste lahko srečali osebe, ki so bile z Božjim usmiljenjem ozdravljene svojih slabosti in vam bodo znale pomagati nositi križ, ko bodo vzele za svoje odprte rane, skozi katere boste gledali obzorje onkraj bolezni in prejeli svetlobo in zrak za svoje življenje.«

Papež spomni na delo zdravstvenih delavcev, zdravnikom, bolničarjev, zdravstvenega in administrativnega osebja, pomočnikov in prostovoljcev, ki delajo s kompetenco in s tem dajo čutiti Kristusovo navzočnost, ki nudi tolažbo in nase jemlje bolno osebo ter ji tako ozdravlja rane. »A tudi oni so moški in ženske s svojimi slabostmi in tudi s svojimi boleznimi. Zanje na poseben način velja, da, 'ko enkrat prejmemo počitek in Kristusovo tolažbo, smo poklicani tudi sami postati počitek in tolažba za brate, s krotko in ponižno držo, po zgledu Učitelja« (Angelovo češčenje, 6. julij 2014).

Poklicani odpreti se za transcendentno razsežnost

Zdravstvenim delavcem papež zapiše, da je vsak diagnostični, preventivni, terapevtski, raziskovalni, skrbstveni in rehabilitacijski poseg namenjen bolni osebi, kjer samostalnik »oseba« vedno pride pred pridevnikom »bolna«. »Zato naj je vaše delovanje stalno usmerjeno v dostojanstvo in življenje osebe,« izpostavi sveti oče, »brez vsakega podleganja dejanjem, ki imajo poteze evtanazije, samomora s pomočjo ali zatiranja življenja, niti ko je stanje bolezni nerešljivo.«

 Pred omejitvami in možnim neuspehom medicinske znanosti pred vedno bolj problematičnimi kliničnimi primeri in smrtnimi diagnozami, so zdravstveni delavci »poklicani odpreti se za transcendentno razsežnost«, ki lahko dá »polni smisel njihovemu poklicu«. »Spomnimo, da je življenje sveto in pripada Bogu, zato je neodtujljivo in nerazpoložljivo. Življenje je treba sprejeti, ga varovati, spoštovati in mu služiti od njegovega porajanja do njegove smrti: to istočasno zahtevata tako razum kot vera v Boga, ustvarjalca življenja. V določenih primerih je za vas ugovor vesti nujna izbira, da bi ostali koherentni temu 'da' življenju in osebi. V vsakem primeru bo vaš poklic, ki ga oživlja krščanska ljubezen, boljše služenje pravi človeški pravici, to je pravici do življenja. Ko ne boste mogli ozdraviti, boste vedno lahko zdravili z dejanji in postopki, ki bodo bolniku dali počitek in tolažbo,« opogumlja papež.

Spomni na določene vojne in konfliktne situacije, kjer so cilj nasilja tudi zdravstveno osebje ter zdravstvene strukture. Na nekaterih območjih politične sile hočejo manipulirati z zdravstveno oskrbo v svoj prid, ko omejujejo avtonomijo zdravstvenega poklica. V resnici pa napadanje tistih, ki se posvečajo oskrbi trpečih članov družbenega telesa ne koristi nikomur.

Ne zanemarjati družbene pravičnosti

Ob koncu poslanice se papež Frančišek obrne na državne oblasti: »Na ta 28. svetovni dan bolnikov mislim na mnoge brate in sestre po vsem svetu, ki nimajo možnosti dostopa do oskrbe, ker živijo v revščini. Obračam se zato na zdravstvene ustanove in vlade vseh držav po svetu, da pri upoštevanju ekonomskega vidika ne bi zanemarjali družbene pravičnosti. Želim, da bi se pri povezovanju načel solidarnosti in subsidiarnosti sodelovalo, da bi tako vsi imeli dostop do ustrezne oskrbe za varovanje in obnovitev zdravja.« Zahvalo nameni še prostovoljcem, ki so na uslugo bolnim in ki v neredkih primerih zapolnjujejo strukturne pomanjkljivosti ter z dejanji nežnosti in bližine odsevajo podobo Kristusa, Dobrega samarijana.