Papež pri katehezi o krotkosti: Dežela, ki jo podeduje krotki, je mir z bratom

Andreja Červek – Vatikan

Na začetku splošne avdience se je bral Psalm 37,3.8-11:
Zaupaj v Gospoda in delaj dobro,
prebivaj v deželi in uživaj v zaupanju.
Popusti v jezi, zapusti srditost;
ne razburjaj se, to bi se slabo končalo.
Kajti hudobneži bodo iztrebljeni,
tisti pa, ki upajo v Gospoda, bodo dedovali deželo.
Še malo, in ne bo več krivičnega;
Iskal boš njegov prostor, a ga ne boš našel.
Ponižni pa bodo dedovali deželo,
oživljali se bodo ob velikem miru.

Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali

»Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali« (Mt 5,5), se glasi tretji od osmih blagrov, o katerem je med današnjo katehezo razmišljal papež Frančišek. Kot je pojasnil, tukaj uporabljen izraz »krotki«, dobesedno pomeni blag, miren, ljubezniv, nenasilen. Krotkost se kaže v konfliktnih trenutkih, vidimo jo, kako se reagira v sovražni situaciji. Kdorkoli se lahko zdi krotak, ko je vse mirno. A kako reagira »pod pritiskom«, če ga kdo napade ali užali?

Sv. Pavel na nekem mestu piše o »krotkosti in prizanesljivosti Kristusa« (2 Kor 10,1). Sv. Peter spomni na Jezusovo držo med trpljenjem: ni se odzival in ni grozil, kajti »vse je prepuščal njemu, ki sodi pravično« (1 Pt 2,23). Jezusova krotkost se zelo vidi v trpljenju.

Beseda »krotak« se v Spisih nanaša tudi na tistega, ki nima zemljiške posesti. Preseneti nas torej dejstvo, je pripomnil sveti oče, da ravno tretji blagor pravi, da bodo krotki »deželo podedovali«.

Krotkost in posedovanje ozemlja

V resnici je ta blagor vzet iz Psalma 37, ki se ga je bralo na začetku splošne avdience, kjer sta povezana krotkost in posedovanje ozemlja. Če bolje pomislimo, se to dvoje zdi nezdružljivo. Posedovanje zemlje je namreč prostor, za katerega je značilen konflikt: pogosto se bori za nek teritorij, da bi se doseglo hegemonijo na določenem območju. V vojni najmočnejši prevlada in osvoji ozemlja drugih.

Papež je pozval, naj dobro pogledamo glagol, s katerim se izpostavlja lastnino krotkih: ne bodo namreč osvojili dežele, ampak jo bodo »podedovali«: »Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali.« V Spisih ima glagol »podedovati« še večji pomen. Božje ljudstvo kot svojo »dediščino« imenuje Izraelovo deželo, kar je obljubljena dežela.

Tista dežela je obljuba in dar ljudstvu od Boga in postane nekaj mnogo večjega od navadnega ozemlja. Obstaja namreč dežela, kar so nebesa, torej dežela proti kateri hodimo: novo nebo in nova zemlja, proti kateri gremo (glej Iz 65,17; 66,22; 2 Pt 3,13; Apd 21,1).

Krotak človek je Kristusov učenec

Krotak je torej tisti, ki »deduje« najodličnejše ozemlje. Ni nek bojazljivec, nek slabotnež, ki si najde zasilno moralo, da bi tako ostal zunaj problemov. Vse prej kot to! Je oseba, ki je prejela dediščino in je ne želi zapraviti. Krotak človek ni ustrežljivec, ampak je Kristusov učenec, ki se je naučil braniti precej drugačno deželo. Brani svoj mir, brani odnos z Bogom, brani svoje darove, Božje darove, ko skrbi za usmiljenje, bratstvo, zaupanje, upanje. Kajti krotke osebe so usmiljene, bratske, polne zaupanja, so osebe z upanjem.

Nasprotje krotkosti je jeza

Frančišek je na tem mestu hotel izpostaviti greh jeze, ta nasilni vzgib, ki ga vsi poznamo. Obrniti moramo blagor in si zastaviti vprašanje: Koliko stvari smo uničili z jezo? Koliko smo izgubili? Trenutek besa lahko uniči mnogo stvari. Izgubi se kontrola in se ne ceni tega, kar je zares pomembno. Lahko se uniči odnos z bratom, včasih brez povratka. Zaradi jeze se mnogi bratje več ne pogovarjajo, oddaljili so se drug od drugega. Gre za nasprotje krotkosti. Krotkost združuje, jeza ločuje, je poudaril papež.

Dežela, ki jo podeduje krotki, je mir z bratom

Krotkost pomeni osvojitev mnogih stvari. Krotkost je zmožna osvojiti srce, rešiti prijateljstvo in mnogo drugega, kajti osebe se razjezijo, a zatem se umirijo, razmislijo in se vrnejo na svojo pot. Na ta način se lahko ponovno gradi s krotkostjo.

»Dežela«, ki se jo osvaja s krotkostjo, je rešitev tistega brata, o katerem govori Matejev evangelij: »Če te posluša, si pridobil svojega brata« (Mt 18,15). Ni lepše dežele od srca drugega, ni lepšega ozemlja od ponovne dosege miru z bratom. To je dežela, ki jo je treba podedovati, s krotkostjo.