Meditacije za križev pot v Koloseju letos pripravlja zaporniška župnija v Padovi
Andreja Červek – Vatikan
»Trpljenje in smrt, ki ju – kakor tudi po ostalih delih Italije – živite zaradi virusa, je zame povod za molitev in človeško bližino,« zapiše papež in izpostavi, da je prav tako razlog za krščansko upanje: »Tudi v teh trenutkih nam Bog govori. Na človeku je, da zna v tem glasu prepoznati vodstvo pri nadaljevanju izgrajevanja koščka Božjega kraljestva tu spodaj.«
Nevarna situacija, ki jo povzroča koronavirus, pa je po papeževih besedah tudi priložnost, da vidimo, česa so zmožni moški in ženske dobre volje. »Mislim na vsakega, ki v teh dneh dela več, kot je dolžan: predvsem na medicinsko in zdravstveno osebje. Dobra volja, vedno povezana z velikim čutom odgovornosti in sodelovanja s pristojnimi oblastmi, postane dodatna vrednost, ki jo svet izredno potrebuje.«
Frančišek spomni, da je Padova evropska prestolnica prostovoljstva 2020, kar je »za vaše mesto čudovita priložnost, da svetu pokažete svoj DNA, opravljen z velikodušno uporabo časa in podelitve talentov. Dobro poznam srce beneških ljudi: ponosni ste na svojo zgodovino in odgovorni za vse dobro, ki so ga posejali tisti pred vami. Če si predstavljam ljubezen kakor roman, imamo torej prelepa poglavja, ki so bila zapisana v Padovi in zatem dana na razpolago vsem.«
Geslo, ki je izbrano kot rdeča nit tega leta, je »Skupaj sešiti Italijo«, kar spominja na šivanje in krpanje, nujni dejanju, ko imamo neko raztrgano mesto, rano. »Danes smo podvrženi skušnjavi, da odvržemo, namesto da bi popravili, da raztrgamo, namesto da bi sešili: to je usoda, ki je ne namenimo samo predmetom, ampak tudi osebam, predvsem najbolj nezaščitenim. A osebne zgodbe moških in žensk so najpomembnejša dediščina, ki jo imamo: nikomur med njimi ne bi smela biti odtegnjena ljubeči pogled pozornosti in gesta dobrote. Dejanji, ki govorita, koliko je drugi pomemben in ljubljen, ne glede na življenjsko situacijo, v kateri se nahaja,« izpostavi papež Frančišek.
Nadaljuje, da se v tem trenutku – veselja ob evropskem priznanju in trudu zaradi te nevarne situacije – želi pridružiti tudi sam in podeliti lepo stran dejavne ljubezni. »Vsako leto, na veliki petek zvečer, vodim križev pot v Koloseju: ob tej priložnosti, zelo ljubi krščanskemu ljudstvu, spremljamo Kristusa po poti križa. To je pot, ki ima vsako leto določeno temo, kajti Bog je Bog, ki govori znotraj določene zgodbe, preko obrazov, s tem ko uporabi naše biografije.«
Papež pojasni, da je za pripravo štirinajstih postaj letošnjega križevega pota v Koloseju izbral »zapor v njegovi celovitosti, da bi nam tudi tokrat zadnji narekovali korak«. Meditacije so »koralno delo«, ki »povezuje različne obraze, ki sestavljajo svet zaporov«: »žrtev, obsojena oseba, policist zaporniške policije, prostovoljec, družina zapornika, nadzorni sodnik, pedagog, Cerkev, nedolžna oseba, včasih po krivičnem obtožena«. Gre torej za pravi »kalejdoskop situacij«, zapiše sveti oče in dodaja, da »vstajenje človeka ni nikoli delo posameznika, ampak skupnosti, ki dela v skupnem zavezništvu«.
Prizna, da ga je branje meditacij ganilo: »Čutil sem se zelo del te zgodbe, čutil sem se brat tistemu, ki se je zmotil, in tistemu, ki se postavi ob njih, da bi se ponovno povzpel navkreber. Zavedam se, da ni preprosto uravnovesiti pravičnost in usmiljenje: tam pa, kjer se to uspe, ima korist vsa družba.« Papež se zahvali zaporniški župniji in vsem, ki skupaj z njimi delajo v korist tega zaprtega sveta: »Bog naj blagoslovi dobro srce tistega, ki izziva brezbrižnost z nežnostjo.«
Sveti oče ob koncu še zapiše, da se je odločil novico sporočiti preko časopisa, ker bi mu bilo všeč, da bi njegova odločitev bila »božanje v trpljenju teh dni«. Simbolično božanje, ki se iz Padove, evropske prestolnice prostovoljstva 2020, razširi na vsa ostala mesta, ki delijo ta trenutek in istočasno pričujejo svetu o dobri volji. »Pomembna zgodovina je narejena iz mnogih majhnih zgodb, lokalnih, posebnih, ki imajo svojo lastno lepoto.«
