Papež: Jezus kot skriti zaklad in dragoceni biser prebudi veselje ob prizadevanju za svetost
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
V odlomku so tri komaj zaznavne in kratke prilike: tista o zakladu skritem na njivi, tista o dragocenem biseru in tista o mreži vrženi v morje. Ustavil se bom pri prvih dveh, v katerih se nebeško kraljestvo primerja z dvema različnima dragocenima resničnostma, torej s skritim zakladom na njivi in z dragocenim biserom. Odziv tistega, ki najde biser ali tistega, ki najde zaklad, je praktično enak. Človek in trgovec prodata vse, da bi pridobila tisto, kar jima je najbolj pri srcu. S tema dvema primerama nas Jezus hoče vključiti v izgradnjo nebeškega kraljestva tako, da nam predstavi bistveno značilnost krščanskega življenja, življenja v nebeškem kraljestvu. Popolnoma se namreč vključijo v kraljestvo tisti, ki so pripravljeni za to zastaviti vse in so pogumni. Dejansko tako človek kot trgovec iz obeh prilik prodata vse, kar imata ter tako pustita ob strani materialno gotovost. Iz tega se jasno razume, da za je za izgradnjo kraljestva poleg Božje milosti potrebna dejavna razpoložljivost človeka. Vse stori milost, vse! Od nas pa je potrebna razpoložljivost, da ga sprejmemo. Milost stori vse, od mene se zahteva le moja odgovornost, moja razpoložljivost… Mi smo torej odgovorni za to.
Dejanji tistega človeka in trgovca, ki medtem ko iščeta, se osvobodita lastnih dobrin, da bi kupila bolj dragoceni resničnosti, sta odločni in radikalni dejanji, rekel bi, da samo enosmerni, ne tja in nazaj, samo enosmerni dejanji. In še več, storita ju v veselju, saj sta oba našla zaklad. Poklicani smo prevzeti si držo teh dveh evangeljskih osebnosti, da bomo tudi mi postali zdravo nemirni iskalci nebeškega kraljestva. Gre za to, da zapustimo težko breme naših svetnih gotovosti, ki nam onemogočajo iskanje in izgradnjo kraljestva: pohlep po imetju; hlepenje po zaslužku in oblasti, misel samo na same sebe.
Dandanes, vsi to vemo, se zdi življenje nekaterih povprečno in usahlo, ker najverjetneje niso šli za iskanjem pravega zaklada, saj so se zadovoljili s privlačnimi a minljivimi stvarmi, s svetlečim leskom, ki pa jih je pustil v temi. Medtem ko luč kraljestva ni ognjemet, je luč. Ognjemet traja malo, luč nebeškega kraljestva nas spremlja vse življenje.
Nebeško kraljestvo pa je ravno nasprotno od površnih stvari, ki jih ponuja svet in nasprotno od banalnega življenja, saj je zaklad, ki vsak dan prenavlja življenje in se razširja proti najširšim obzorjem. Dejansko, kdor je našel ta zaklad, ima ustvarjalno in iščoče srce, ki ne ponavlja, ampak izumlja in zarisuje ter hodi po novih poteh, ki vodijo k temu, da ljubimo Boga, da ljubimo druge ter da resnično ljubimo nas same. Znamenje teh, ki hodijo po tej poti je ustvarjalnost, vedno iščejo več. Ustvarjalnost torej vzame življenje in da življenje in da in da in da… Vedno išče različne načine, da da življenje.
Jezus, torej on, ki je skriti zaklad in dragoceni biser, ne more, da ne bi prebudil veselje, vse veselje sveta, torej veselje ob odkritju smisla za svoje življenje, veselje, da se čutim zavzetega za avanturo svetosti.
Sveta Devica, naj nam pomaga vsak dan iskati zaklad nebeškega kraljestva, da se bo v naših besedah in naših dejanjih razodevala ljubezen, ki nam jo je Bog podaril po Jezusu.
