Papež: Družbeni nauk nasprotuje načelu profita, ki pozablja na človeka

Andreja Červek – Vatikan

Ustanova za pologe in posojila se je skozi zgodovino prilagodila spremembam in potrebam Italije, kjer so bile potrebne investicije, posodobitve, pomoč lokalnim ustanovam, profesionalna formacija in podpora produktivnosti. »Te razvojne smernice še danes zahtevajo velikodušno prizadevanje z vaše strani,« je zbranim dejal sveti oče.

»Pomislimo na izzive, ki jih je na socialnem in ekonomskem področju povzročila velika pandemija, ki še vedno traja. Pomislimo na pojave zaradi pomembnih padcev, kot je propadanje nekaterih načinov proizvodnje, ki so potrebni obnove ali radikalne spremembe. Pomislimo na spremembe, do katerih je prišlo na področju nabave in prodaje dobrin, z nevarnostjo, da se izmenjava in kupovanje skoncentrirata v rokah redkih stvarnosti, ki pa so svetovnih razsežnosti. In to na škodo posebnosti teritorijev in lokalnih profesionalnih kompetenc, tipičnih za italijansko in evropsko stvarnost.«

Družbeni nauk Cerkve soglaša s pogledom, da investitorji pričakujejo pravično povračilo prejetih virov, da bi jih zatem namenili financiranju iniciativ, ki so usmerjene v socialno in kolektivno promocijo. »Krščanska misel ne nasprotuje načelu profita, ampak nasprotuje profitu za vsako ceno, profitu, ki pozablja na človeka, ga zasužnjuje, zmanjša na stvar med stvarmi, nasprotuje spremenljivosti procesa, ki se ga na noben način ne more kontrolirati ali se mu na noben način ne more zoperstaviti,« je zatrdil papež.

»Upravljanje poslov s strani vseh vedno zahteva linearno in jasno smer, ki ne podleže korupciji. V izvajanju lastnih odgovornosti je treba znati razlikovati dobro od slabega. Tudi na področju ekonomije in financ so namreč namen, transparentnost in iskanje dobrih rezultatov kompatibilni in ne smejo nikoli biti razdruževalni. Gre za to, da se opredeli in pogumno sprejme smernice za posege, ki so spoštljivi in pospešujejo človeško osebo in družbo.«

Papež je zbranim dejal, da so poklicani vsak dan z veliko pozornostjo voditi odnose z različnimi stvarnostmi, ki se obračajo nanje s prošnjami za pomoč. Ustanova lahko »konkretno pričuje o solidarni občutljivosti, ko pospešuje vlaganje v realno ekonomijo, ki vključuje razvoj oseb, družin in celotne družbe. Tudi na ta način se lahko spremlja postopno pot naroda in se služi skupnemu dobremu, s prizadevanjem da se dobrine tega sveta pomnožijo in postanejo za vse dostopne.«