Papež Frančišek v Assisiju podpisal novo okrožnico »Fratelli tutti« (Vsi bratje)
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Sveta maša in podpis okrožnice
Na poti v Assisi se je ustavil v klavzurnem samostanu Vallegloria sester klaris v kraju Spello, ki jih je s svojim nenapovedanim obiskom presenetil že 11. januarja lani. Papež Frančišek je okoli 15. ure prišel v Sveti asiški samostan, kjer sta ga sprejela asiški škof msgr. Domenico Sorrentino in kardinal Agostino Vallini, papeški legat za baziliki sv. Frančiška in sv. Marije Angelske v Assisiju. Sledila je sveta maša v kripti bazilike sv. Frančiška, ki je na papeževo željo zaradi pandemije koronavirusa potekala brez navzočnosti vernikov, pri njej pa je bilo prisotnih okoli dvajset manjših bratov. Mašni obrazec je bil vzet iz praznične maše v čast sv. Frančišku. Po koncu evharistije je papež na grobu sv. Frančiška podpisal okrožnico z naslovom »Vsi bratje«, zatem pa se je pred povratkom v Vatikan v samostanu srečal še s tamkajšnjo minoritsko skupnostjo.
P. Gambetti, kustos Svetega asiškega samostana
P. Maurizio Gambetti, kustos Svetega asiškega samostana, je v pogovoru za Radio Vatikan dejal, da so zelo veseli in hvaležni za papežev ponovni obisk. Spomnil je, da sveti oče rad pride v Assisi, kjer vedno znova spodbuja k temam, ki so povezane z mirom. Ob tem je dodal, da se tudi okrožnica Laudato si' navdihuje pri frančiškanski duhovnosti, ki vidi, kako smo vsi medsebojno povezani z vsemi in z vsem. Nova okrožnica o bratstvu in družbenem prijateljstvu pa po njegovih besedah že s svojim naslovom kaže pot vključujočega obzorja, h kateremu smo povabljeni: kakor mati, ki varuje, hrani in vzgaja življenje. Če bi se naučili, kako ravnati s področji družbenega življenja in jih usmerjati k načelom univerzalnega bratstva, bi razrešili mnoge svetovne probleme in se veselili vseh ljudi. Če bi bili resnično pozorni do drugih, če bi skrbeli za ovrednotenje razlik, vzajemnosti, bi uresničili sanje, ki so v srcu človeka: biti že sedaj v nebesih, v harmoniji odnosov, kjer ima vsak človek pravico do državljanstva, kjer se vsako življenje sprejema, podpira in se zanj zavzema. Pandemija nam je ponovno vrnila tisto obzorje povezanosti, za katero smo mislili, da smo jo presegli,« je še poudaril p. Gambetti.
O novi okrožnici, ki jo je sveti oče podpisal danes, sta spregovorila tudi pomožni milanski škof Paolo Martinelli OFM, nekdanji ravnatelj Frančiškanskega inštituta duhovnosti na Papeški univerzi Antonianum, in jezuit p. Luigi Territo s Papeške teološke fakultete za južno Italijo.
Msgr. Martinelli: Pomen podpisa okrožnice v Assisiju
Škof Martinelli je najprej poudaril pomen dejstva, da je sveti oče okrožnico Vsi bratje podpisal v Asissiju: »Zelo simbolično je, da se okrožnica o bratstvu podpiše na kraju, kjer je sv. Frančišek začel z izkušnjo duhovnega življenja, v središču katerega je bilo prav zavedanje, da smo drug drugemu bratje. Če pogledamo druge okrožnice oz. dokumente papeža Frančiška, z lahkoto najdemo semena, ki so na nek način pripravila teren za temo okrožnice Vsi bratje. Evangelii gaudium, na primer, na nekaterih mestih govori o mistiki skupnega življenja, da smo med seboj pomešani, se srečujemo, ponudimo roko, se podpiramo in živimo odnos bratstva z vsemi ljudmi. Že ob pogledu na naslov nove okrožnice vidim globoko vez s temeljnim in programskim besedilom pontifikata papeža Frančiška, ki ga predstavlja apostolska spodbuda Veselje evangelija. Med seboj smo povezani, ker je v vsakem izmed nas prisoten Bog. Gre torej za mistiko, ki zna znotraj bratskih vezi zaznati Boga,« je še poudaril msgr. Martinelli.
P. Territo: Bratstvo je predvsem odgovornost
Tudi p. Territo vidi jasno povezavo med novo okrožnico in spodbudo Veselje evangelija, posebej na mestu, kjer papež govori o Cerkvi, ki se ne boji dati pobude, storiti prvega koraka: »Ne gre za vprašanje bratstva vzajemnosti, ampak za Cerkev, ki prva pristopi k bratom, ki išče oddaljene, ki gre na križišča cest, ki začrta določeno pot. V tem smislu je za papeža Cerkev kvas bratstva. Povezavo vidim tudi s spodbudo Amoris laetitia in okrožnico Laudato si', ki govorita o spremljanju celotnega človeštva, o zakonski ljubezni, ranjenih parih, spremljanju izključenih, skrbi za rane zemlje. Skratka, gre za idejo Cerkve, ki skrbi za celotno človeštvo. S krščanskega vidika bratstvo pomeni predvsem odgovornost; odločen, zavesten odgovor na način življenja, ki ga je pokazal Jezus. On nam je pokazal bratsko obličje Boga, ki je odprt, sprejema, ni moralističen. Gre tudi za odgovor na vprašanje v Prvi Mojzesovi knjigi: "Kje je tvoj brat? … Kaj si storil?". Ni naključje, da se tudi dokument iz Abu Dhabija začne z besedami "V imenu Boga … ". Ne v imenu družbenega sobivanja, miru, solidarnosti, ampak v imenu Boga. V krščanskem smislu gre torej za odgovor na klic po bratstvu.«
