Papež Frančišek na praznik sv. Štefana: Pot vsakega kristjana je, da prejme od Jezusa luč in ga posnema
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Pričevalci svetijo z Jezusovo lučjo. Nimajo svoje luči, tudi Cerkev nima svoje luči, zato so starodavni očetje imenovali Cerkev kot skrivnost lune. Luna nima svoje luči, pričevalci nimajo svoje luči, a so sposobni sprejeti Jezusovo luč in jo odsevati.
Štefan je bil lažno obtožen in brutalno kamenjan. Toda v temini sovraštva, ki je bila okoli mučenja s kamenjanjem, je dal, da je zasvetila Jezusova luč, prosil je namreč za svoje morilce in jim odpustil, kakor Jezus na križu. On je prvi mučenec, to je prvi pričevalec, prvi v celi vrsti bratov in sester, ki nadaljujejo vse do danes s prinašanjem luči v temo. To so osebe, ki odgovorijo na zlo z dobrim, ki ne popustijo nasilju in laži, temveč prekinejo spiralo sovraštva s krotkostjo ljubezni. Ti pričevalci prižigajo jutranjo zarjo Boga v nočeh sveta.
Toda, kako postaneš pričevalec? Tako, da posnemaš Jezusa, da prejmeš luč od Jezusa. Pot vsakega kristjana je posnemanje Jezusa, da se prejme luč od Jezusa. Sveti Štefan nam daje zgled, kakor je Jezus prišel, da bi stregel in ne da bi mu stregli (prim. Mr 10,45), tako tudi on živi za služenje, saj je postal diakon, torej služabnik in streže ubogim po menzah (prim. Apd 6,2). Vsak dan skuša posnemati Gospoda in to stori tudi na koncu. Kakor Jezusa so ga prijeli, obsodili in umorili zunaj mesta in kot Jezus moli in odpusti. Medtem ko so ga kamenjali, je rekel: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha« (Apd 7,60). Štefan je pričevalec, ker posnema Jezusa.
Lahko pa se začne zastavljati vprašanje, če res čemu služijo ta pričevanja dobrote, ko se v svetu širi hudobija? Čemu služi moliti in odpustiti? Samo za to, da se da lep zgled, čemu služi to? Ne, je še veliko več. To odkrijemo iz neke podrobnosti. Med tistimi, za katere je Štefan molil in jim odpustil, pravi besedilo, je bil »neki mladenič, Savel po imenu« (Apd 6,58), ki je »odobraval ta uboj« (Apd 8,1). Malo za tem, se je po Božji milosti Savel spreobrnil, prejel Jezusovo luč, jo sprejel in postal Pavel, največji misijonar v zgodovini. Pavel se je rodil iz Božje milosti, a preko Štefanovega odpuščanja, preko Štefanovega pričevanja. Poglejte, to je seme njegovega spreobrnjenja. To je potrdilo, da dejanja ljubezni spreminjajo zgodovino, pa četudi so majhna, skrita, vsakdanja. Kajti Bog vodi zgodovino po ponižnem pogumu tistega, ki moli, ljubi in odpušča. Veliko skritih svetnikov je, svetniki sosednih vrat, skriti pričevalci življenja, ki z majhnimi dejanji ljubezni spreminjajo zgodovino.
Biti Jezusovi pričevalci, to velja tudi za nas. Gospod želi, da iz življenja naredimo preko običajnih vsakodnevnih dejanj izredno delo. Tam kjer živimo, v družini, na delu in povsod smo poklicani biti Jezusove priče, pa če tudi podarimo le luč nasmeha, luč, ki ni naša, ampak Jezusova ter tudi samo, če se izogibamo temini čenč in opravljanja. In potem ko opazimo, da nekaj ne gre, namesto kritiziranja, obrekovanja in pritoževanja, molimo za tistega, ki je pogrešil in tudi za tisto težko situacijo. In ko se doma porodi prepir, namesto da bi prevladali, ga skušajmo dezaktivirati ter vedno začeti s tem, da odpustimo tistemu, ki je užalil. Majhne stvari, a spreminjajo zgodovino, ker odprejo vrata, odprejo okno Jezusovi luči. Sveti Štefan jim je, medtem ko je prijemal kamne sovraštva, vračal z besedami odpuščanja. S tem je spremenil zgodovino. Tudi mi lahko vsak dan spremenimo zlo v dobro tako, kakor predlaga lep pregovor, ki pravi: »Stori tako kot palma. V njo mečejo kamenje, vrača pa jim s padanjem datljev«.
Danes molimo za tiste, ki trpijo preganjanje zaradi Jezusovega imena. Žal jih je veliko. Več jih je kot v prvih časih Cerkve. Izročimo Devici Mariji te naše brate in sestre, ki odgovarjajo na preganjanje s krotkostjo in kot resnični Jezusovi pričevalci premagajo zlo z dobrim.
