Papež: Vzgoja je vedno dejanje upanja, ki iz sedanjosti gleda v prihodnost

Andreja Červek - Vatikan

Vzgoja kot dejanje upanja

Dvodnevni simpozij z naslovom Vzgoja je dejanje upanja, ki poteka 16. in 17. decembra, je zbral voditelje različnih mladinskih gibanj in strokovnjake s področja vzgoje in izobraževanja na svetovni ravni. Del dogodka se odvija v spletni obliki, nekateri udeleženci pa so se tudi osebno zbrali v Vatikanu na sedežu Papeške akademije za družbene znanosti. Slednja skupaj z Organizacijo združenih narodov simpozij tudi organizira. Včerajšnji dan je bil posvečen začetku izvajanja programa Poslanstvo 4.7. Gre za implementacijo četrtega cilja Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki govori o zagotavljanju kvalitetne in vključujoče izobrazbe, ter sedme točke tega cilja, ki je usmerjena v spodbujanje možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar. Agenda poudarja vlaganje v vzgojo, ki podpira razvoj in trajnostni življenjski slog, človekove pravice, enakost spolov, promocijo mirne in nenasilne kulture, globalno državljanstvo in vrednotenje kulturne raznolikosti. Cilji so uglašeni z globalnim vzgojnim dogovorom, h kateremu je oktobra letos pozval papež Frančišek.

Vzpostaviti novo vrsto vzgoje in izobraževanja

In o globalnem vzgojnem dogovoru sveti oče spregovori tudi v video sporočilu, namenjenem udeležencem simpozija. »Vzgoja je vedno dejanje upanja, ki iz sedanjosti gleda v prihodnost. Ne obstaja statična vzgoja,« zatrdi papež Frančišek in sam simpozij označi za medgeneracijsko dejanje upanja in solidarnosti. Mladi voditelji in učitelji se po vsem svetu povezujejo, da bi podprli »novo vrsto vzgoje, ki omogoča preseganje sedanje globalizacije brezbrižnosti in kulture odmetavanja«. Brezbrižnost in odmetavanje sta po papeževih besedah dve veliki vrsti zla naše kulture.

Pandemija sprožila tudi vzgojno-izobraževalno krizo

Nadaljuje, da je letošnje leto bilo »leto izrednega trpljenja zaradi pandemije covida-19«, ki je med drugim povzročila tudi vzgojno-izobraževalno krizo. Več kot milijarda otrok se namreč ni moglo udeležiti pouka, na stotine milijonov otrok je zaostalo v socialnem in kognitivnem razvoju, na mnogih krajih pa je biološko, psihološko in ekonomsko krizo povečala še politična in socialna kriza.

Novo in dobro ozračje za vzgojo

Sodelujoči na simpoziju so se zbrali v »dejanju upanja, da bi se prekinili sovraštvo, ločitve in neizobraženost«, in sicer preko »dobrega novega ozračja za vzgojno-izobraževalne možnosti, ki so osnovane na socialni pravičnosti in vzajemni ljubezni«, pri čemer papež spomni na globalni vzgojni dogovor, ki se ga je začelo oktobra letos. Zahvali se vsem, ki si prizadevajo širiti upanje in načrte za novo vrsto vzgoje, ki »podpira presežnost človeške osebe, celostni in trajnostni človeški razvoj, medkulturni in medverski dialog, varovanje planeta, srečanja za mir in odprtost za Boga«.

Skupaj za civilizacijo ljubezni, lepote in edinosti

»V našem času, ko se je svetovni vzgojni sporazum zlomil, z zadovoljstvom opažam, da so se vlade ponovno zavzele za uresničevanje teh idej preko sprejetja Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, uglašeno z globalnim vzgojnim dogovorom,« zatrdi papež. Spomni, da je v središču ciljev trajnostnega razvoja potrditev, da je kvalitetna izobrazba za vse potrebna osnova za zaščito našega skupnega doma in pospeševanje človeškega bratstva. Kakor globalni dogovor o vzgoji tako tudi 4. cilj Agende 2030 vlade obvezuje, da enakopravno zagotovijo kakovostno izobrazbo ter spodbujajo možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar. Frančišek ob koncu video sporočila še izpostavi, da »globalni vzgojni dogovor in Poslanstvo 4.7 delujeta skupaj za civilizacijo ljubezni, lepote in edinosti«.