Predstavitev poslanice papeža Frančiška za 54. svetovni dan miru
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Na predstavitvi, ki jo je bilo mogoče spremljati preko internetnega prenosa, so sodelovali: kardinal Peter Turkson in msgr. Bruno-Marie Duffé, prefekt in tajnik Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, Christine Jeangey, ki je prav tako zaposlena na istem Dikasteriju, ter Anne-Julie Keruel iz druge sekcije državnega tajništva.
Kot je na začetku poslanice zapisal sveti oče, nas dogodki, ki so zaznamovali pot človeštva v preteklem letu, »učijo, kako pomembno je skrbeti drug za drugega in za stvarstvo, da bi gradili družbo, ki temelji na bratskih odnosih«. Kultura skrbi je po papeževih besedah pot za »izkoreninjenje kulture ravnodušnosti, odmetavanja in spora, ki danes pogosto prevladuje«.
Papež spomni, da v Prvi Mojzesovi knjigi beremo, da je Bog tisti, ki je človeka poklical k skrbi, hkrati pa je tudi tisti, ki skrbi za svoje stvaritve. Vrhunec razodetja Očetove ljubezni do človeštva utelešata Jezusovo življenje in služenje. Kultura skrbi se je nadalje kazala tudi v življenju prve Cerkve in se nadaljuje vse do danes. Sveti oče pri tem navede nekatera načela družbenega nauka Cerkve, ki usmerjajo življenje vernikov: pospeševanje dostojanstva vsake človeške osebe, solidarnost z revnimi in ljudmi brez obrambe, skrb za skupno dobro ter varovanje stvarstva. Papež Frančišek »odgovorne v mednarodnih organizacijah in v vladah, v svetu gospodarstva in znanosti, družbenih komunikacij in vzgojnih ustanov,« povabi, »naj vzamejo v roko ta "kompas" zgoraj omenjenih načel« ter dajo skupno smer procesu globalizacije, to je »resnično humano smer«.
Tudi tokrat sveti oče zapiše, da je za kulturo skrbi potrebno vzgajati, ta proces pa se začne v družini. Poleg nje imajo pomembno vlogo šola, sredstva družbenega obveščanja in verstva, zlasti verski voditelji.
Kultura skrbi po papeževih besedah pomeni skupno, »solidarno in soudeleženo prizadevanje za zaščito in pospeševanje dostojanstva in dobrega vseh; pripravljenost, da se bomo zanimali, da bomo pozorni na sočutje, spravo in ozdravljenje, na medsebojno spoštovanje in vzajemno sprejemanje«. Takšna kultura predstavlja privilegiran način za graditev miru.
Poslanica za 54. svetovni dan miru se sklene z naslednjim povabilom: »Ne popuščajmo skušnjavi brezbrižnosti do drugih, zlasti do najslabotnejših; ne navadimo se pogledati stran, ampak si vsak dan konkretno prizadevajmo za "oblikovanje skupnosti, ki jo sestavljajo bratje, ki se med seboj sprejemajo in skrbijo drug za drugega"« (Fratelli tutti, 96).
