Papeževo video sporočilo za Kongres o verski vzgoji z naslovom: »Razglašaj obljubo!«
Papež Frančišek – Vatikan
Dragi bratje in sestre, prisrčen pozdrav vsem sodelujočim na Kongresu o verski vzgoji, ki ga sponzorira Nadškofija Los Angeles, ki obhaja svojo 65. letnico in 50. letnico »Dneva mladih«. Čestitam vam za te pobude, ki so prehodile že dolgo in rodovitno pot in se v tem trenutku odvijajo v virtualni obliki.
Ni dvoma, da smo v času, ki je težak za vse, gre za čas krize. Kako pomemben je v tem okviru poziv tega kongresa: »Razglašaj obljubo! Oznanjati moramo in si zapomniti, da imamo Božjo obljubo in Bog vedno izpolni svoje obljube« (prim. 1 Kor 1,9-11). Spomniti moramo tudi, da »vsaka ženska in vsak moški ter vsaka generacija skrivajo v sebi obljubo, ki more sprostiti nove odnosne, intelektualne, kulturne in duhovne sile« (Vsi bratje, št. 196).
Pandemija je zaznamovala življenje ljudi in zgodovino naših skupnosti. Spričo te in še drugih resničnosti je potrebno zgraditi jutrišnji dan, gledati v prihodnost, da pa bi to storili, so potrebni prizadevanje, moč in predanost vseh. Delovati je treba v slogu Samarijana, kar pomeni, da dovolim, da me prizadene to, kar vidim, vedoč, da me bo trpljenje spremenilo, in trpljenje drugega me mora spodbuditi k delovanju. Pričevanja velikodušne in zastonjske ljubezni, ki smo jim bili priče v preteklih mesecih, številna pričevanja, ki so pustila neizbrisno sled v vesteh in tudi v socialni strukturi družbe, ki učijo, kako potrebna so bližina, skrb, spremljanje in žrtvovanje za gojenje bratstva. Bila so oznanilo in uresničenje Božje obljube. Opozorimo na univerzalno načelo: iz krize nikoli ne pridemo enako. V krizi se razodene lastno srce: njegova trdnost, usmiljenje, veličina, njegova majhnost. Krize nas soočajo s potrebo po izbiri, da se odločimo in se zavzamemo za določeno pot.
»Močno si želim, da bi se v času, v katerem nam je dano živeti, ob priznanju dostojanstva vsake človeške osebe v vseh porodilo svetovno hrepenenje po bratstvu… Potrebna je skupnost, ki nas podpira, ki nam pomaga in v kateri si med seboj pomagamo pri gledanju naprej. Kako pomembno je sanjati skupaj!« (Vsi bratje, št. 8).
Posebej pozdravljam mlade. Vabim vas k upanju, ki »nam govori o resničnosti, ki je zakoreninjena v globini človeškega bitja, neodvisno od konkretnih okoliščin in zgodovinskih pogojenosti, s katerimi živimo« (Vsi bratje, št. 55). Vi, mladi, ste poeti nove človeške lepote, nove bratske in prijateljske lepote!
In spomnimo še na tole resničnost: »Kako pomembno je sanjati skupaj! Sanjamo kot eno človeštvo, kot popotniki, zgneteni iz istega človeškega mesa, kakor sinovi te iste zemlje, ki gosti vse nas, vsakega z bogastvom njegove vere ali njegovih prepričanj, vsakega z lastnim glasom, vse pa brate!« (Vsi bratje, št. 8). Naj bo to velik impulz, ki ga boste živeli, podelili in odnesli s seboj iz vašega sodelovanja na tem Kongresu o verski vzgoji.
Zaupam vas nežnosti Marije, Matere Cerkve, in vam iz vsega srca podeljujem svoj blagoslov. Hvala duhovnikom in učiteljem za to, kar delate, in prosim vas, ne pozabite moliti zame. Hvala.
