Osem let pontifikata papeža Frančiška
Osem let pontifikata papeža Frančiška
Papež Frančišek je 8. decembra 2015 z bulo MISERICORDIAE VULTUS (Obličje usmiljenja) razglasil izredno jubilejno Leto usmiljenja, ki ga je slovesno sklenil na nedeljo Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva, 20. novembra 2016, z zapiranjem svetoletnih vrat bazilike sv. Petra, ki jih je po obhajilu svete maše na Trgu sv. Petra odprl 8. decembra 2015 in s podpisom apostolskega pisma Misericordia et misera – Usmiljenje in usmiljenja potrebna.
12. februarja 2016 se je kot prvi rimski škof po razkolu iz leta 1054 srečal s patriarhom Kirilom I. na letališču v Havani na Kubi, kjer sta podpisala skupno izjavo.
17. oktobra 2016 je papež Frančišek sprejel v zasebno avdienco predsednika Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja.
31. oktobra in 1. novembra 2016 je sveti oče Frančišek opravil apostolsko potovanje na Švedsko. Povod obiska je bila skupna luteransko-katoliška spominska slovesnost ob 500. obletnici reformacije. V Lundu je papež Frančišek ob priložnosti komemoracije petstoletnice reformacije podpisal skupno katoliško-luteransko izjavo z Mounibom Younanom, predsednikom LWF.
V soboto, 13. maja 2017, ob praznovanju stoletnice Marijinih prikazovanj v Fatimi je papež Frančišek na trgu pred fatimsko baziliko daroval slovesno sveto mašo, med katero je za svetnika razglasil Frančiška in Jacinto Marto, preprosta otroka, ki se jima je 13. maja 1917 prikazala Božja Mati.
28. oktobra 2017 je sveti oče v Rimu nagovoril več kot 350 udeležencev srečanja Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE) pod geslom (Re)thinking Europe.
1. marca 2018 se je papež Frančišek v okviru obiska ad limina apostolorum srečal s slovenskimi škofi. Škofje so se pridružili papežu Frančišku pri jutranji sveti maši v kapeli doma sv. Marte, nato pa jih je sprejel v zasebno avdienco. Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK msgr. Stanislav Zore se je v imenu škofov zahvalil za podporo, ki jo papež Frančišek izkazuje slovenskim katoličanom in Cerkvi v Sloveniji. Obenem je papeža seznanil z najpomembnejšimi izzivi, s katerimi se škofje soočajo pri svojem delu: s sekularizacijo, nerešenimi vprašanji med Cerkvijo in državo, pomanjkanjem duhovnih poklicev, izzivom dela z mladimi v luči prihodnje sinode škofov ter podporo družinam in krščanskim zakoncem. Škofje so papežu predstavili delo Cerkve na karitativnem področju ter na področju vzgoje in izobraževanja. Posebej so izpostavili prizadevanja Cerkve za pravico staršev, da svoje otroke vzgajajo v skladu s svojo vero in prepričanjem.
Od 21. do 26. avgusta 2018 je v Dublinu na Irskem potekalo deveto svetovno srečanje družin pod geslom Evangelij družine: veselje za svet. Slovesno sklepno sveto mašo je 26. avgusta v parku Phoenix v Dublinu daroval papež Frančišek med svojim 24. apostolskim potovanjem na Irsko 25. in 26. avgusta 2018.
Od 3. do 28. oktobra 2018 je v Vatikanu potekalo petnajsto redno generalno zasedanje škofovske sinode na temo Mladi, vera in razločevanje poklicanosti. Izbrana tema je izraz pastoralne skrbi Cerkve do mladih in nadaljuje smernice zadnjega predsinodalnega zasedanja in posinodalne apostolske spodbude Amoris laetitia.
Od 6. do 27. oktobra 2019 je vodil posebno zasedanje škofovske sinode o Pamamazoniji na temo Amazonija, nove poti za Cerkev in za celostno ekologijo.
27. marca 2020 je papež Frančišek zaradi izrednih razmer, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 povabil katoličane po celem svetu, da se mu pridružijo ob adoraciji pred Najsvetejšim zakramentom. Papež je vodil bogoslužje ob poslušanju Božje Besede in adoracije Najsvetejšega ter nato je podelil blagoslov Urbi et Orbi, mestu in svetu, z možnostjo prejema popolnega odpustka.
V solidarnosti z vsemi, ki se zaradi pandemije niso mogli udeleževati svete maše, je papež Frančišek od ponedeljka, 9. marca pa do nedelje, 17. maja redno vsak dan daroval sveto mašo v Domu sv. Marte, ki jo je po vsem svetu prenašal Vatican Media. V Sloveniji smo lahko papeževe maše spremljali na Nova24TV ob prevajanju br. Mirana Špeliča OFM.
Papež Frančišek je 3. oktobra 2020 v Assisiju podpisal okrožicno Fratelli tutti o bratstvu in družbenem prijateljstvu, ki sta poti za graditev boljšega sveta, bolj pravičnega in mirnega, s prizadevanjem vseh: ljudi in institucij. Odločno je ponovno poudarjen ne vojni in globalizaciji brezbrižnosti.[2]
Z apostolskim pismom Patris corde, ki je izšlo 8. decembra 2020, na praznik Brezmadežne, se sveti oče Frančišek spominja 150. letnice razglasitve sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve, zato bo do 8. decembra 2021 potekalo posebno Leto svetega Jožefa.
Papež Frančišek je od izvolitve opravil 33. apostolskih potovanj. Zadnje je bilo od 5. do 8. marca 2021 v Iraku. Napisal je tri okrožnice (Lumen fidei, 2013, Laudato si', 2015 ter Fratelli tutti, 2020), izdal pet apostolskih spodbud (Evangelii Gaudium, 2013, Amoris laetitia, 2016, Gaudete et exsultate, 2018, "Christus vivit", 2019 ter “Querida Amazonia”, 2020) in 38 dokumentov motu proprio. Sklical je izredno (2014) in redno (2015) zasedanje škofovske sinode o posredovanju vere v družini, v oktobru leta 2018 sinodo o poklicanosti mladih pod geslom Mladi, vera in razločevanje poklicanosti ter leta 2018 sinodo o Amazoniji, ki je potekala leta 2019.
