PAPEŽ

Papež Frančišek: Sv. Alfonz Marija Ligvorij še danes zgled za vso Cerkev

23. marca mineva 150 let, odkar je papež Pij IX. sv. Alfonza Marijo Ligvorija razglasil za cerkvenega učitelja. Ob tej priložnosti je papež Frančišek na p. Michaela Brehla, vrhovnega predstojnika redemptoristov, naslovil posebno pismo. V njem je spomnil, da je sporočilo sv. Alfonza, zavetnika spovednikov in moralnih teologov, še danes zgled za vso Cerkev v misijonarskem izhodu.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Poslušanje stvarnosti

Sveti oče zapiše, da »teološki predlog sv. Alfonza izhaja iz poslušanja in sprejemanja šibkosti moških in žensk, ki so bili duhovno najbolj zapuščeni. Sveti učitelj, ki je bil vzgajan v strogi moralni miselnosti, se je preko poslušanja stvarnosti spreobrnil v "dobrohotnost". Preko misijonske izkušnje na bivanjskih periferijah njegovega časa, iskanja oddaljenih in spovedovanja, ustanovitve in vodenja novonastale kongregacije Presvetega Odrešenika ter tudi odgovornosti škofa delne Cerkve je postal oče in učitelj usmiljenja, prepričan, da je "Božji raj človekovo srce".«

Sv. Alfonz: niti popustljiv niti rigorist, ampak realist

Nadalje papež Frančišek spomni, da se sv. Alfonz »v teoloških razpravah, v katerih je dajal prednost razumu pred avtoriteto, ni ustavljal ob teoretičnem oblikovanju načel, ampak je pustil, da ga je nagovarjalo življenje sámo. Bil je zagovornik poslednjih, slabotnih in tistih, ki jih je tedanja družba zavračala, varoval je "pravico" vseh, posebej najbolj zapuščenih in revnih.« Po papeževih besedah sv. Alfonz »ni niti popustljiv niti rigorist. Je realist v pravem krščanskem smislu«, ker je dobro razumel, da »sta v samem središču evangelija občestveno življenje in obveznost do drugih.« (Evangelii gaudium, 177)

Vstopiti v živ odnos z udi Božjega ljudstva

Sveti oče v pismu vabi »moralne teologe, misijonarje in spovednike, naj vstopijo v živ odnos z udi Božjega ljudstva ter gledajo na življenje izhajajoč z njihovega zornega kota, da bi razumeli realne težave, s katerimi se srečujejo, in pomagali zdraviti rane, saj zna le resnično bratstvo "gledati sveto veličino bližnjega, ki zna najti Boga v vsakem človeškem bitju, ki zna prenašati tegobe skupnega življenja s tem, da se oklene Božje ljubezni; ki zna odpreti srce za božjo ljubezen, da bi iskali srečo drugih, kakor jo želi njihov dobri nebeški Oče.« (Evangelii gaudium, 92)

Najti pot, ki ne oddaljuje, ampak približa srca Bogu

»Vedno je potrebno najti pot, ki ne oddaljuje, ampak približa srca Bogu, tako kot je storil Alfonz s svojim duhovnim in moralnim naukom,« nadalje poudari papež Frančišek. To pa zato, ker je velikanska večina ubogih »posebej odprta za vero; potrebujejo Boga in ne smemo opustiti tega, da bi jim podarili njegovo prijateljstvo, njegov blagoslov, njegovo besedo, obhajanje zakramentov ter jim pokazali pot rasti in zorenja v veri. Prednostna odločitev za uboge se mora kazati predvsem v verski pozornosti.« (Evangelii gaudium, 200)
V kolikor se gre naproti najšibkejšim, se je po papeževih besedah mogoče boriti proti »logiki "konkurenčnosti in zakonu močnejšega", ki "človeško bitje obravnava kot potrošno dobrino, ki se jo lahko uporabi in nato zavrže," s čimer se je začela "kultura odmetavanja".« (prim. Evangelii gaudium, št. 53)

Številni izzivi družbe

Sveti oče v nadaljevanju pisma spomni na številne izzive, s katerimi se mora družba soočati v zadnjih časih: pandemija in delo v svetu po covidu-19, zagotovitev zdravljenja za vse, zaščita življenja, podatki, ki jih dobimo na podlagi umetne inteligence, varovanje stvarstva, grožnja demokraciji in nujna potreba po bratstvu.

Soočiti krik Boga: »Kje je tvoj brat?«

»Vabim vas, da po zgledu svetega cerkvenega očeta na ravni moralne teologije resno soočate "krik Boga, ki nas vse sprašuje: 'Kje je tvoj brat?' (1 Mz 4,9). Kje je tvoj brat suženj? Kje je tisti, ki ga vsak dan ubijaš v majhni nezakoniti tovarni, v mreži prostitucije, v otrocih, ki jih uporabljaš za beračenje, v tistem, ki mora delati skrivaj, ker ni zakonito prijavljen?"« (Evangelii gaudium, 211)

Vzgoja vesti za dobro

Ob tem papež Frančišek poudari, da je v epohalnih prehodih kot je sedanji, konkretno vidno tveganje, da bi absolutizirali pravice močnih in pozabili na tiste, ki so najbolj potrebni pomoči. Hkrati spomni, da je vzgoja vesti za dobro »nujen cilj za vsakega kristjana«. Potrebno je dati prostor vestem – ki so kraj, kjer odmeva Božji glas – da bi mogle v konkretnosti življenja udejanjati osebno razločevanje.

Iti naproti slabotnim bratom in sestram naše družbe

Sveti oče pismo sklene z naslednjimi besedami: »Vabim vas, da bi šli po zgledu sv. Alfonza naproti slabotnim bratom in sestram naše družbe. To vključuje razvoj teološko-moralnega razmišljanja in pastoralno delovanje, ki si je sposobno prizadevati za skupno dobro, ki ima svoj začetek v oznanilu kerigme, ki ima odločilno besedo pri zaščiti življenja, do stvarstva ter bratstva.«