Katehisti, služba s starodavnimi koreninami, ki zre v prihodnost
Andrea Tornielli
Leta 1944, sredi druge svetovne vojne, je Pij XII. objavil okrožnico Mystici corporis, ki je posvečena Cerkvi kot mističnemu Kristusovemu telesu. Potem ko je spomnil, da ko cerkveni očetje »hvalijo služabnike, položaje, redove, službe tega telesa«, mislijo tudi na laike in na poročene laike, je papež dodal: »Da predvsem v sedanjih pogojih, družinski očetje in matere, krstni botri in botre, predvsem pa tisti laiki, ki sodelujejo s cerkveno hierarhijo pri širjenju kraljestva božjega Odrešenika, zasedajo v krščanski družbi častno mesto, čeprav pogosto skrito, in tudi oni, navdihnjeni in ob pomoči Boga, lahko dosežejo vrh najvišje svetosti, ki v skladu z obljubami Jezusa Kristusa ne bo v Cerkvi nikoli manjkala.«
Frančiškova odločitev, da vzpostavi laiško službo katehista, ki sledi odprtosti službe akolita in bralca za ženske, se umešča na pot, ki jo je že slutil papež Pacelli: predvsem v našem času je pričevati in posredovati vero novim generacijam naloga za »družinske očete in matere«. Že skozi stoletja in tudi danes se je v različnih državah zaradi pomanjkanja duhovnikov vera ohranjala zahvaljujoč očetom in materam ter katehistom, ki so za to namenili in pogosto žrtvovali svoje življenje. Danes je vključevanje, priznanje in celovito ovrednotenje laikov nujnost in pogosto potreba v sekulariziranih družbah.
Motu proprio Antiquum ministerium jemlje poteze iz koncilskega dekreta Ad gentes, v katerem so očetje drugega vatikanskega koncila zatrjevali: »Hvale vredna je tudi tista vrsta, zelo zaslužno misijonarsko delo med pogani, ki jo sestavljajo katehisti, tako moški kot ženske. Spodbujeni z apostolskim duhom in z velikimi žrtvami, dajejo poseben in nenadomestljiv prispevek k širjenju vere in Cerkve. V našem času, v katerem je kler nezadosten za evangelizacijo mnogih ljudi in za opravljanje pastoralne službe, je naloga katehista najvišje vrednosti.« Gre za zavedanje, ki je raslo v naslednjih letih in doseglo vrh z apostolskim pismom Pavla VI. Evangelii nuntiandi.
O vzpostavitvi novih laiških služb, da bi se tako odgovorilo na nove potrebe, se je na koncu govorilo tudi med nedavno sinodo o Amazoniji, o čemer posebej govoril Motu proprio Ministeria quaedam, dokument, s katerim je papež Montini leta 1972 reformiral službe v Cerkvi. V tej perspektivi, ki izhaja iz koncila, sinod, ki je poudarjen v nauku Petrovih naslednikov in danes predvsem pri sedanjem rimskem škofu, laiki torej niso poklicani, da bi opravljali samo nadomestno delo, ker manjkajo poklici v duhovništvo. Ne gre za nadomeščanje, ampak za polno in priznano delovanje, vključevanje in soodgovornost: njihova navzočnost je zares potrebna, da bi Cerkev bila občestvo in da bi bila misijonarska.
Vzpostavitev službe s strani Cerkve izpostavlja, da oseba, ki ji je podeljena ta karizma, uresničuje pristno cerkveno služenje v krščanski skupnosti za rast njenega življenja in za njeno pričevanje vere. Vzpostavitev laiške službe torej ni namenjena »klerikalizaciji« laika. Upamo lahko, da bo ta nadaljnji korak pomagal pri zoperstavljanju vračanja tistega klerikalizma, ki ga je večkrat javno obsodil Frančišek, ki pogosto spomni na vlogo svetega Božjega ljudstva, vlogo babic in mater pri posredovanju vere ter s tem aktualizira besede Pija XII. o »družinskih očetih in materah, krstnih botrih in botrah«, poklicanih širiti »kraljestvo božjega Odrešenika«.
